Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba II Ips 98/95 ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.98.95 KI-generiert

Slovenian Supreme Court dismisses appeal as appellate courts cannot review factual findings on payment terms.

Geschäftsnummer Sodba II Ips 98/95
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal, upholding the lower courts' judgment requiring the defendant to pay interest on advance car payments. The defendant argued for a different interest rate and contested the factual finding of advance payment terms, but the court held that factual determinations belong exclusively to the trial courts. Consequently, the appellate court could not re-evaluate the evidence or recalculate interest based on new arguments.

Legislator-Regeste

KI-generiert

3. odstavek 385. člen Zakona o pravdnem postopku; 26. člen Zakona o blagovnem prometu: The appellate court is bound by the factual findings of the lower courts and cannot review or alter determinations regarding the existence of advance payment conditions or the calculation of interest thereon.

Schlagwörter

KI-generiert
appellate review limitations factual findings binding advance payment interest commercial law provisions payment terms dispute interest rate calculation ZPP appeal procedure Kaufvertrag über Motorfahrzeug

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
3. odstavek 385. člen Zakona o pravdnem postopku
26. člen Zakona o blagovnem prometu
393. člen Zakona o pravdnem postopku
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ugotovitev, da je tožena stranka pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine, se nanaša na dejansko stanje. Enako velja za izračun obresti. Dejanskih vprašanj revizijsko sodišče ne more presojati (3. odst. 385.čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 231.473,66 Sit z zamudnimi obrestmi od 21.5.1993 dalje do plačila ter mu povrniti 48.940,00 Sit pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da je tožena stranka pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine. Zato je tožniku priznalo na podlagi 26.čl. zakona o blagovnem prometu obresti od vnaprej plačane kupnine za čas od plačila do izročitve avtomobila.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbija ugotovitev, da je pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine. Osporava izračun obresti in uveljavlja obrestno mero, ki velja za vloge na vpogled. Sklicuje se na dogovorjeno nespremenjeno ceno. Nezaračunano podražitev uveljavlja v pobot.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji republiški javni tožilec se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadalnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Ugotovitev, da je tožena stranka pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine, se nanaša na dejansko stanje. Enako velja za izračun obresti. Dejanskih vprašanj revizijsko sodišče ne more presojati (3. odst. 385.čl. ZPP). Na dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje je pri svojem odločanju vezano. Glede na to ugotovitev je materialnopravno pravilna odločitev, da mora tožena stranka plačati tožniku od vnaprej plačane kupnine obresti po obrestni meri, ki jo dajejo banke za hranilne vloge na vpogled (26.čl. zakona o blagovnem prometu Ur.l. SRS št. 21/77 in 29/86). Tožena stranka ni postavila pobotnega ugovora in so zato njene revizijske navedbe v zvezi s tem brez podlage.

Revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).