Appeal against inheritance court ruling dismissed; heir must sue in civil court, not appeal additional inheritance decree.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellate court dismissed the appeal filed by an heir against a final additional inheritance decree issued by the first-instance court. The heir argued that the additional decree was not served to him and sought to revoke his earlier renunciation of inheritance to claim a share of newly discovered assets. The court ruled that since the inheritance proceedings had concluded with a legally binding decision, the heir cannot challenge the additional decree via appeal; instead, he must initiate a separate civil lawsuit to assert his rights.
Legislator-Regeste
KI-generiertZakon o dedovanju 221.čl.; Zakon o pravdnem postopku 421.čl. 2.tč.: When inheritance proceedings conclude with a final decree, parties must assert rights in civil court rather than appealing additional decrees regarding newly found assets.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
V določenem primeru gre za obnovitveni razlog iz 2.tč. 421.čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP/77), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1.odst. 498.čl. ZPP/99, kajti sodišče prve stopnje dediču ni vročilo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega pa bi mu moralo vročiti. Svoje pravice dedič lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku po pokojni E.M. dne 13.05.1988 izdalo dodatni sklep o dedovanju. Ugotovilo je, da zapuščina po pokojni obsega še nepremičnine, vpisane v vl.št. 546 k.o. B.. Po sklepu o dedovanju z dne 22.12.1981 je celotno zapuščino zapustnice podedoval sin K.M.. Sodišče prve stopnje je naknadno ugotovljeno premoženje z dodatnim sklepom o dedovanju dodelilo K.M. skladno z določbo 221.čl. Zakona o dedovanju (ZD).
Zoper ta sklep se je 04.11.2002 pritožil dedič A.M., ki v pritožbi zatrjuje, da mu dodatni sklep o dedovanju ni bil vročen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da dodatni sklep o dedovanju spremeni na podlagi 173.čl. ZD tako, da M.A. deduje 1/2 naknadno najdenega premoženja. Trdi, da za najdeno premoženje ni vedel, zato zahteva razveljavitev izjave o odpovedi dediščini, ki jo je dal 21.12.1981 in zahteva zakoniti dedni delež po pokojni materi.
Pritožba ni dovoljena.
Sodišče prve stopnje je dodatni sklep o dedovanju izdalo na podlagi 221.čl. ZD, ki določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Iz sklepa o dedovanju z dne 22.11.1981 izhaja, da je celotno zapuščino zapustnice podedoval sin M.K., zato je temu naknadno najdeno premoženje sodišče dodelilo z dodanim sklepom o dedovanju.
Dodatni sklep o dedovanju je postal pravnomočen 17.06.1988 in 17.10.1988 je bil tudi izveden v zemljiški knjigi. Ker dodatni sklep o dedovanju dediču A.M. ni bil vročen, je ta z vlogo z dne 09.08.2002 zahteval, da mu sodišče prve stopnje dodatni sklep o dedovanju vroči, nakar se je zoper ta sklep pritožil. Po oceni pritožbenega sodišča pa pritožba ni dopustna, kajti gre za situacijo iz 224.čl. ZD, po kateri se v primeru, kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali s sklepom o volilu, pa so dani pogoji za obnovo postopka po določilih pravdnega postopka, zapuščinski postopek ne obnovi, temveč lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi.
V določenem primeru gre za obnovitveni razlog iz 2.tč. 421.čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP/77), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1.odst. 498.čl. ZPP/99, kajti sodišče prve stopnje dediču ni vročilo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega pa bi mu moralo vročiti. Svoje pravice dedič lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju. Pri tem pa je dediča potrebno tudi opozoriti, da se glede pravočasnosti tožbe upoštevajo določbe 141.čl. ZD. Ker pritožba dediča ni dovoljena, saj ta pravice do pritožbe zoper pravnomočni sklep o dedovanju ni imel, jo je pritožbeno sodišče zavrglo skladno z določbo 1.tč. 365.čl.
ZPP v zvezi s členom 163 ZD.