Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep II Ips 928/94 ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.928.94 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal because defendant failed to state claim value before main trial began.

Geschäftsnummer Sklep II Ips 928/94
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court rejected the defendant's appeal, upholding the appellate court's decision to dismiss her counterclaim. The defendant filed a non-monetary claim for work performance but only stated the claim's value after the main trial had commenced. The court ruled that this procedural delay rendered the claim inadmissible for appeal purposes under the Code of Civil Procedure.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 186 paragraph 2 of the Code of Civil Procedure; Article 40 paragraph 3 of the Code of Civil Procedure: A party seeking appellate review of a non-monetary claim must state the claim's value before the main trial begins, otherwise the right to appeal is forfeited.

Schlagwörter

KI-generiert
non-monetary claim claim value statement main trial commencement appellate review right procedural forfeiture Code of Civil Procedure preliminary deadline bestrittene Forderung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 186 paragraph 2 of the Code of Civil Procedure
Article 40 paragraph 3 of the Code of Civil Procedure
Article 389 of the Code of Civil Procedure
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Zadnja možnost, ko lahko tožnik še na glavni obravnavi navede vrednost spornega predmeta in si zagotovi revizijo, je trenutek, preden se začne obravnavanje glavne stvari, ker je sicer prekludiran v tej svoji pravici (argument iz tretjega odstavka 40. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi, naj ji plača 164.204,60 SIT z zamudnimi obrestmi, medtem ko je v presežku njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Nasprotno tožbo tožene stranke je zavrglo, ker da je bila vložena po preteku enoletnega roka iz prvega odstavka 616. člena zakona o obligacijskih razmerjih.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama obeh strank, kar zadeva odločitev o zahtevku iz tožbe tožeče stranke, v temu delu sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo tožene stranke proti sklepu o zavrženju njene tožbe pa je zavrnilo in sklep potrdilo.

Proti slednji odločbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve določb zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga vrhovnemu sodišču, naj sklep sodišča druge stopnje v tem delu in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Revizija ni dovoljena.

Tožena stranka s svojim tožbenim zahtevkom terja, naj ji tožeča stranka opravi nekatera dela v njenem lokalu. Pomeni, da gre za nedenarni zahtevek, v takšnih primerih pa mora tožnik navesti v tožbi vrednost spornega predmeta, če si želi zagotoviti pravico do revizije (drugi odstavek 186. člena ZPP). Tega tožena stranka ni storila v tožbi, marveč pozneje. Svojo nasprotno tožbo je vložila tako, da jo je na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ki je tekla na tožbo tožeče stranke, podala na zapisnik, ne da bi ob tem navedla vrednost spornega predmeta. Po tistem, ko je tožeča stranka podala odgovor nanjo, ko je bilo dokazovanje sklenjeno in sta stranki že vložili stroškovnika, je šele navedla vrednost spornega predmeta. To se je zgodilo že po obravnavanju glavne stvari, torej prepozno. Zadnja možnost, ko lahko tožnik še na glavni obravnavi navede vrednost spornega predmeta in si zagotovi revizijo, je trenutek, preden se začne obravnavanje glavne stvari, ker je sicer prekludiran v tej svoji pravici (argument iz tretjega odstavka 40. člena ZPP). Prav slednje se je zgodilo v tej zadevi, zaradi česar je moralo sodišče revizijo zavreči kot nedovoljeno (389. člen ZPP).