Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSC sklep Cp 906/2004 ECLI:SI:VSCE:2004:CP.906.2004 KI-generiert

Internal heirs' agreement on debt payment does not bind creditor without consent.

Geschäftsnummer VSC sklep Cp 906/2004
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Gutgeheissen (Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court allowed the appeal and confirmed the first-instance judgment ordering heirs to take over the enforcement proceedings. The heirs argued that an internal agreement among them required only one heir to pay the debt, but the court found no evidence this agreement involved the creditor. Consequently, the court ruled that such an internal arrangement is invalid against the creditor, who remains entitled to pursue all heirs for the full debt.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 208. člen: An internal agreement among heirs regarding the assumption of a decedent's debt by only one heir is not binding on the creditor unless the creditor consents, as heirs remain jointly liable to the extent of their inheritance shares.

Schlagwörter

KI-generiert
heirs joint liability enforcement proceedings internal heir agreement creditor consent succession law debt assumption enforcement transfer Prozessvoraussetzung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se z a v r n e t a in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnici sami trpita stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Interni dogovor dedičev v zapuščinskem postopku o tem, da bo le en dedič poravnal terjatve, ne veže upnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I pozvalo B. L., A. B. in L. B., da prevzamejo izvršilni postopek, ki se vodi pri tem sodišču pod opr. št. I 01/00556 na podlagi upnika S. z. A. z.o.o. zoper dolžnika - pok. J. B.. Pod II pa je izdalo sklep, da se postopek nadaljuje zoper dedinje. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je po izdaji sklepa o izvršbi z dne 4. 3. 2002 sodišče ugotovilo, da je dolžnik umrl. Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 29. 1. 2004 je sodišče povabilo dedinje po pok. dolžniku, da prevzamejo postopek.

Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožili dedinji L. in A. B.. V pritožbi navajata, da so se v zapuščinskem postopku dediči med seboj dogovorili, da ves nastali dolg A. plača pok. dedinja B. L..

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je potem, ko je postopek zaradi smrti dolžnika prekinilo, pravilno v skladu z 208. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odločilo, da se postopek nadaljuje z dediči pok. dolžnika. Na podlagi pravnomočnega sklepa, ki ga je sodišče vpogledalo izhaja, da so dedinje po pokojnem B. L., A. B. in L. B..

Iz sklepa o dedovanju, izdanega pri Okrajnem sodišču v Š. pri C. pod opr. št. 205/2003 res izhaja, da so se dedinje med seboj dogovorile, da dolg do upnika A. z.o.o. v višini 1,161.284,50 SIT v celoti plača dedinja B. L.. Vendar gre v tem primeru za dogovor med dedinjami, pritožnici pa nista predložili nikakršnega dokaza o tem, da je bil takšen dogovor sklenjen tudi z upnikom in da gre za prevzem dolga. Iz tega razloga je sodišče pravilno odločilo, da namesto prvotnega dolžnika vstopijo v postopek njegovi dediči. 208. čl. ZPP določa, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje, ko ga dediči ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo.

Po 142. čl. Zakona o dedovanju (ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine obveznosti podedovanega premoženja. III. odst. določa, da kadar je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Interni dogovor dedičev o tem, da samo eden od njih prevzame dolg pa navzen, napram upniku, v kolikor se ta s tem ne strinja, ni upošteven, saj gre le za notranje razmerje med dediči. Pritožbi obeh dedinj tako nista utemeljeni in jih je bilo potrebno v skladu z določbo 365. čl. ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.