Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba III Ips 37/99 ECLI:SI:VSRS:2000:III.IPS.37.99 KI-generiert

Appeal dismissed; default judgment upheld as plaintiff's claims were substantiated by facts.

Geschäftsnummer Sodba III Ips 37/99
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a default judgment ordering the defendant to repay a loan. The defendant argued the claim was unfounded and that the court failed to prove their financial misconduct, but the court found the plaintiff's allegations sufficient to establish the debt. Consequently, the court ruled that a default judgment based on the plaintiff's statements does not require a full factual investigation, thereby upholding the lower court's decision.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 332. člen; 386. člen: A default judgment based on the plaintiff's allegations and the defendant's absence is valid if the plaintiff's claims are substantiated by the facts presented, as the court is not required to investigate the factual basis of the claim when the defendant is absent.

Schlagwörter

KI-generiert
default judgment appeal dismissal civil procedure financial debt plaintiff allegations veränderte finanzielle Verhältnisse finanzielle Notlage Wechselfähigkeit

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišči sta pravilno ugotovili, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Iz dejstev, navedenih v tožbi, namreč ne izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen (4. točka 1. odst. 332. člena ZPP). Če bi to izhajalo iz tožbe, bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti (4. odst. 332. člena ZPP). Podlage za takšno odločitev pa v dejstvih, navedenih v tožbi, ni. Ker sodba zaradi izostanka temelji na navedbah tožeče stranke in odsotnost tožene predpostavlja pripoznanje, sodišče tudi ne raziskuje dejanskega stanja, na katero je oprt zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je tožeči kot kredit nakazala 600.000,00 SIT, vtoževani znesek pa je tožeča stranka še istega dne nakazala nazaj toženi kot poplačilo zapadlih obveznosti. S tem si je zagotovila celotno poplačilo že zapadlih terjatev, v stečajnem postopku pa z zastavno pravico na nepremičninah ločeno poplačilo tega kredita. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo zaradi izostanka, po kateri je tožena stranka dolžna plačati tožeči znesek 598.773,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbo tožene stranke, da ima sodba dajatveni izrek, ne pa tudi ugotovitvenega, da so trditve v tožbi v nasprotju s splošno znanimi dejstvi in predloženimi dokazi in da sodišče ni moglo dokazati njenega vedenja za slabo finančno stanje tožeče stranke, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, da dajatveni izrek vključuje tudi ugotovitveni del, pri ugotavljanju subjektivnega vedenja za finančno stanje pa gre že za ugotavljanje dejanskega stanja, iz tega razloga pa sodbe zaradi izostanka ni mogoče izpodbijati.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču je predlagala, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

V reviziji tožena stranka navaja, da se premoženje dolžnika ni zmanjšalo, ampak je terjatev tožene stranke le spremenila obliko.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki (3. odst. 390. člena Zakona o pravdnem postopku). Tožeča stranka se je v odgovoru na revizijo sklicevala na navedbe v času postopka.

Revizija ni utemeljena.

Sodišči sta pravilno ugotovili, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Iz dejstev, navedenih v tožbi, namreč ne izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen (4. točka 1. odst. 332. člena ZPP). Če bi to izhajalo iz tožbe, bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti (4. odst. 332. člena ZPP). Podlage za takšno odločitev pa v dejstvih, navedenih v tožbi, ni. Ker sodba zaradi izostanka temelji na navedbah tožeče stranke in odsotnost tožene predpostavlja pripoznanje, sodišče tudi ne raziskuje dejanskega stanja, na katero je oprt zahtevek.

Glede na navedeno, in ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (386. člen ZPP).