Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba III Ips 104/2001 ECLI:SI:VSRS:2002:III.IPS.104.2001 KI-generiert

Bank's claim dismissed as three-year statute of limitations applies to inter-company service contracts.

Geschäftsnummer Sodba III Ips 104/2001
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the bank's revision against a commercial company, upholding the first-instance judgment that the debt was time-barred. The court found that while the plaintiff argued for a five-year limitation period, the specific facts involved inter-company service contracts governed by the three-year rule. Consequently, the court ruled that the statute of limitations had expired, dismissing the appeal as unfounded.

Legislator-Regeste

KI-generiert

374. odst. 1 ZOR; 378. ZPP: Inter-company claims for the return of credit in service contracts are subject to a three-year limitation period under the first paragraph of Article 374 of the Obligations Act.

Schlagwörter

KI-generiert
statute of limitations commercial companies service contracts inter-company claims Obligations Act banking disputes time-barred debt langfristiger Kredit

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Terjatev banke proti gospodarski družbi na vrnitev kredita zastara v treh letih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je od tožene stranke zahtevala plačilo delno nevrnjenih zneskov iz kreditnih pogodb z obrestmi. Ugotovilo je, da so terjatve tožeče stranke zastarane, ker so od njihove zapadlosti do vložitve tožbe pretekla več kot tri leta.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo delnega umika tožbe (za 52.392,40 SIT in 338,26 DEM z obrestmi) in ker je glede dveh terjatev (za 21.134.159,00 SIT in 100.232.219,20 SIT z obrestmi) zmotno ugotovilo datum zapadlosti, tako da v tem primeru ni prišlo do zastaranja. V tem delu je s sklepom razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tako je sodba postala pravnomočna v delu, s katerim je zavrnjen tožbeni zahtevek za 201.004.662,80 SIT z obrestmi.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili določbo 374. člena ZOR o triletnem zastaralnem roku. Po njenem mnenju terjatev iz kreditne pogodbe zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, naj ju razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da je tožeča stranka dala toženi stranki več kreditov, namenjenih za financiranje dejavnosti tožene stranke. Od zapadlosti posameznih v revizijskem postopku še spornih terjatev do vložitve tožbe so pretekla več kot tri leta. Ta dejstva med strankama tudi niso sporna. Ob takih dejanskih ugotovitvah sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožbeni zahtevek na vrnitev kreditov zastaran. Kot materialnopravno podlago za tako odločitev sta uporabili določbo prvega odstavka 374. člena ZOR. Po tej določbi namreč zastarajo medsebojne terjatve gospodarskih družb v prometu blaga in storitev v treh letih.

Revizijsko sodišče s takim stališčem sodišč prve in druge stopnje soglaša. Tožeča stranka je banka, torej pravna oseba, katere status sicer deloma urejajo posebni predpisi o bančništvu. Vendar je banka tudi oblika gospodarske družbe, saj je organizirana kot delniška družba, za katero veljajo določbe ZGD, razen kolikor posebni predpisi ne določajo kaj drugega. Banka nastopa na trgu denarja, na katerem ponuja in opravlja vrsto storitev; med najpomembnejšimi je kreditiranje. Ta njena dejavnost je gotovo dejavnost opravljanja storitev. Zato predstavlja kreditna pogodba pogodbo v prometu storitev. Kadar je sklenjena z drugo gospodarsko družbo, imata stranki na njeni podlagi medsebojne terjatve iz pogodbe v prometu storitev. Taka terjatev je tudi terjatev na vrnitev kredita. Zanje pa je po določbi prvega odstavka 374. člena ZOR predpisan triletni zastaralni rok.

Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga uveljavlja tožeča stranka, ni podan. Zato je na podlagi določbe 378. člena ZPP njeno neutemeljeno revizijo zavrnilo.