Slovenian Supreme Court dismissed a revision for failure to state the value of the disputed subject matter in the original complaint.

Revizija se zavrže. Stranki nosita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Nedovoljenost revizije zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izročilna pogodba, zapisana dne 21.8.1991, s katero je prvi toženec izročil drugemu tožencu nepremičnine, vpisane pod vložkom številka 95, 96, 103, 363 in 570 k.o. P. in v njej zapisana sporazumna razveza izročilne pogodbe z dne 13.2.1991, ki jo je sklenil prvi toženec kot izročevalec s tožnikom in s katero mu je bilo navedeno premoženje izročeno v last, nična, neveljavna in brez pravnega učinka in da je veljavna izročilna pogodba, s katero je prvi toženec izročil tožniku v last vse svoje premično in nepremično premoženje. Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklicuje se predvsem na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Čeprav sodišče ne razpolaga z znanjem na področju psihiatrije, je štelo, da je bil tožnik ob sklepanju sporne pogodbe poslovno popolnoma sposoben. Takšno sklepanje pa vsebuje notranje protislovje, saj nasprotuje izvedenim dokazom, predvsem poročilu zdravstvenega centra o tem, da so preiskave odkrile pri tožniku atrofijo možganov, cistične formacije na možganih in velik okolni edem. Bolezenskega stanja, v kakršnem je bil tožnik v času podpisa sporne pogodbe, torej ni mogoče iskati v njegovem alkoholizmu. Zaradi navedenih protislovij izpodbijane sodbe niti ni mogoče preizkusiti.

Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožnik uveljavlja ničnost oziroma neveljavnost izročilne pogodbe, sklenjene s tožencema dne 21.8.1991. Spor med strankami ima kot premoženjskopravni spor torej obligacijsko pravno podlago. Zato je dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo v tem primeru odvisna - ker se zahtevek ne nanaša na denarno terjatev - od navedbe vrednosti spornega predmeta (1. in 3. odstavka 382. člena ZPP). Pravico do revizije si mora torej zagotoviti stranka sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče v okolnostih in na način, predviden v 3. odstavku 40. člena ZPP.

Iz podatkov spisa pa je razvidno, da tožeča stranka v tožbi (in kasnejših pripravljalnih vlogah) vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Na prvem naroku o glavni obravnavi in že potem, ko so se stranke spustile v obravnavanje glavne stvari, je tožeča stranka sicer navedla vrednost spornega predmeta v znesku 100.000,00 SIT, vendar pa takšno ravnanje procesne napake, ki v tem sporu onemogoča dopustnost revizije, ni saniralo. V okviru 186. člena in 2. odstavka 40. člena ZPP predpisano ravnanje stranke, ki vlaga tožbo, je v okviru dopustnosti revizije treba smatrati kot obvezno sestavino tožbe. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima torej za posledico nedopustnost revizije (3. odstavek 382. člena ZPP), zaradi česar je revizijsko sodišče postopalo v skladu z določbo 1. odstavka 392. člena ZPP in revizijo zavrglo.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1. odstavka 154. člena, 1. odstavka 155. člena in 1. odstavka 166. člena ZPP. Tožeča stranka nosi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožena stranka pa stroške odgovora na revizijo, ker z navedbami v njem ni prispevala k odločitvi.

Določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ št. 4/77-27/90) in ZOR (Uradni list SFRJ 29/78-57/89), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).