Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba VIII Ips 113/2005 ECLI:SI:VSRS:2005:VIII.IPS.113.2005 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal on unlawful employee transfer, upholding prior labor law judgment.

Geschäftsnummer Sodba VIII Ips 113/2005
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a final labor court decision regarding an employee transfer. The appellant argued that the transfer violated labor law because a specific inspector's record later showed no conditions for such a move existed in the organizational acts. The court found no legal basis to overturn the lower court's ruling, which held that a settlement agreement between the old and new company satisfied the requirements for transferring employees during business liquidation. Consequently, the appeal was dismissed, and the appellant bears the costs.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 15 of the Act on Fundamental Rights and Duties in Employment Relations; Article 371 of the Code of Civil Procedure: The Supreme Court may not examine factual errors in appeals and must only verify the correct application of substantive law, dismissing appeals where the lower court's legal reasoning remains sound despite procedural nuances.

Schlagwörter

KI-generiert
employee transfer labor law appeal substantive law application business liquidation settlement agreement supreme court review costs of appeal Berufswechsel

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 15 of the Act on Fundamental Rights and Duties in Employment Relations
Article 371 of the Code of Civil Procedure
Article 378 of the Code of Civil Procedure
Article 155 of the Code of Civil Procedure
Article 1, Paragraph 4 of the Constitutional and Statutory Act on the Independence of the Republic of Slovenia

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Case VIII Ips 53/2004
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

[JEDRO]

Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko je sicer namesto splošnega akta pogoje prevzema delavcev določil sklenjen sporazum, ko je šlo za ukinjanje dejavnosti in posledični prevzem delavcev v gospodarsko družbo, ki je to dejavnost prevzela, tudi če ne upoštevamo dejstva, da so vsi prevzeti delavci, tudi tožnik, neposredno sodelovali pri ustanavljanju nove gospodarske družbe in z novoustanovljeno gospodarsko družbo sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ni razlogov za zaključek, da je bil sporen prevzem delavcev nezakonit.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se kot nezakonit razveljavi dokončni sklep tožene stranke o razporeditvi tožnika v novo ustanovljeno podjetje A. d.o.o., in posledično tožbene zahtevke, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu za sporno obdobje priznati vse pravice iz delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri je uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je šele sedaj uspel dobiti zapisnik inšpektorja za delo z dne 21.8.1992. V tem zapisniku je inšpektor ugotovil, da ni bilo pogojev za razporeditev tožnika (in ostalih delavcev) v novoustanovljeno organizacijo, ker v aktih organizacij (tožene stranke in novoustanovljene organizacije) tak prevzem delavcev ni bil predviden. Zato sploh ni bilo pogojev za razporeditev delavcev po določbi 15. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90). Revident je poleg revizije priložil še svoje pisno videnje dogodkov iz leta 1992. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo drugostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrženje.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče revizije v delu, kjer se vsebinsko izpodbija dejansko stanje, ni obravnavalo. Pri tem revizijsko sodišče samo v pojasnilo tožniku o pošteni uporabi pravice in z opozorilom na določbo 9. člena ZPP, ugotavlja, da je zapisnik inšpektorja za delo z dne 21.8.1992 vložen v spis kot prvi dokaz tožnikov pod št. A2 in torej ne gre za dokaz, ki naj bi ga tožnik pridobil pred nedavnim.

V izpodbijani sodbi sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava. Pravno stališče v zvezi z uporabo materialnega prava je revizijsko sodišče že zavzelo v sodbi in sklepu VIII Ips 53/2004 z dne 26.10.2004. Zato samo ponavlja svoje že izraženo stališče.

Iz določbe 15. člena ZTPDR, na kateri temelji sporna razporeditev tožnika, izhaja, da je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu pod pogoji in v primerih določenih s splošnim aktom. Ker v času odločanja tožene stranke še ni bila v veljavi določba 11. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG Uradni list RS. št. 39/93), ki je določala pogoje za prevzem v drugo organizacijo, je morala tožena stranka imeti določene pogoje v svojih splošnih aktih, saj so le tako lahko bile v postopku vsem delavcem zagotovljene enake možnosti. V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka ukinila transportno dejavnost in skupaj z delavci ustanovila novo gospodarsko družbo. S to novo gospodarsko družbo je sklenila sporazum o prevzemu delavcev, tudi tožnika, ki je tem zagotavljal delovno razmerje za nedoločen čas in razporeditev, ki je ustrezala njihovi izobrazbi in delovnim izkušnjam, zagotovljene pa so imeli tudi najmanj takšne pravice, kot pri toženi stranki. Tožena stranka je novo ustanovljeni družbi zagotovila vse osnovne pogoje za delovanje. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ko je sicer namesto splošnega akta pogoje prevzema delavcev določil sklenjen sporazum, ko je šlo za ukinjanje dejavnosti in posledični prevzem delavcev v gospodarsko družbo, ki je to dejavnost prevzela, tudi če ne upoštevamo dejstva, da so vsi prevzeti delavci, tudi tožnik, neposredno sodelovali pri ustanavljanju nove gospodarske družbe in z novoustanovljeno gospodarsko družbo sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ni razlogov za zaključek, da je bil sporen prevzem delavcev nezakonit.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

Odgovor na revizijo ni prispeval k razjasnitvi zadeve, zato je sodišče o njenih stroških odločalo na podlagi določb 155. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).