Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep VIII Ips 178/2000 ECLI:SI:VSRS:2001:VIII.IPS.178.2000 KI-generiert

Supreme Court allows appeal against dismissal of employment contract review, ruling it violated right to court. The court found the lower courts erred by denying review rights. The decision establishes that procedural bars must be strictly interpreted. The appeal was granted to restore the employee's right to judicial review. The case highlights the balance between procedural efficiency and fundamental rights. The court emphasized the principle of access to court. The ruling ensures employees can challenge employment contracts properly. The decision reinforces constitutional protections in labor disputes. The court corrected the lower courts' procedural error. The outcome restores the case for further examination.

Geschäftsnummer Sklep VIII Ips 178/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Gutgeheissen (Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia granted the appeal, quashing the final decisions of the first and second instance courts and remanding the case for retrial. The appellant argued that the lower courts incorrectly dismissed their claim to review the employment contract's legality, citing a violation of the right to a court. The court held that the lower courts violated the principle of access to court by applying statutory dismissal conditions too broadly, thereby depriving the employee of the opportunity to have the matter decided on its merits. Consequently, the Supreme Court ruled that the dismissal of the claim was unlawful and ordered the case to be returned to the first instance court for proper adjudication.

Legislator-Regeste

KI-generiert

22. and 23. articles of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 6 of the Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms: The right to a court is a fundamental principle; courts may dismiss claims only under conditions strictly defined by law; failure to provide the opportunity for a decision on the merits constitutes a violation of this right.

Schlagwörter

KI-generiert
right to court employment contract review procedural dismissal access to justice labor dispute constitutional principle remand for retrial fehlende Unterschrift

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
22. and 23. articles of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 6 of the Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms
Article 14, paragraph 2 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 15, paragraph 4 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 135, paragraphs 4 and 5 of the Act on Employment Relations
Article 375 of the Act on Civil Procedure
Article 379, paragraph 1 in conjunction with Article 384 of the Act on Civil Procedure
Article 165, paragraph 3 of the Act on Civil Procedure
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

1. Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne v sojenje sodišču prve stopnje.

2. Odločitev o revizijskih stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Velja načelo pravice do sodnega varstva (22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije - URS, 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Konvencija), torej pravice do sojenja o stvari sami. Sodišče lahko zavrže tožbo le v primeru in pod pogoji, ki so v zakonu (npr. v ZPP) točno določeni. Sodišče je kršilo navedeno načelo, če je na podlagi 4. in 5. odstavka 135. člena ZDR zavrglo tožbo, v kateri je tožnik izpodbijal pogodbo o zaposlitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je na podlagi pravnomočne sodne odločbe tožnika poklicala nazaj na delo in mu dala v podpis pogodbo o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ) z dne 7.6.1999, ki jo je tožnik podpisal. V XII. točki PZ je določeno, da delavec lahko zahteva presojo zakonitosti pogodbe pred delovnim sodiščem v roku 15 dni od prejema pogodbe.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, s katero je zahteval, da naj sodišče ugotovi, da je predlog PZ nezakonit in da se razveljavi. Svojo odločitev je oprlo na določbo četrtega in petega odstavka 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, v nadaljevanju: ZDR). Ugotovilo je, da je tožnik PZ podpisal in da zato niso podane procesne predpostavke za sodno varstvo. Takšne predpostavke so dane le, če delavec vloži tožbo v roku, ki ga določa zakon in če PZ ne podpiše.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dokazno oceno sodišča prve stopnje in z njegovimi pravnimi stališči. Ugotovilo je, da je tožnik PZ podpisal in da je zato sodišče prve stopnje pravilno, prepričljivo in utemeljeno zavrglo tožbo.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri revizijskih razlogov ni izrecno navedel. Iz vsebine revizije pa izhaja, da revident uveljavlja revizijski razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP). Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijani sklep. Navajal je, da je bil zaveden z ustnim pojasnilom, da naj pogodbo podpiše, in s pravnim poukom na PZ, da lahko zahteva presojo njene zakonitosti. Z ravnanjem sodišč druge in prve stopnje je bila tožniku odvzeta pravica do sodnega varstva, ki temelji na drugem odstavku 14. člena, četrtem odstavku 15. člena ter na 22. in 23. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS). Skliceval se je na navedbe v pritožbi.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka navajala, da ni res, da je bil tožnik zaveden. Pogoji za sodno varstvo po določbi petega odstavka 135. člena ZDR niso podani.

Revizija je utemeljena.

Ravizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti le pod pogoji in zaradi razlogov, ki so izrecno določeni v 367. in 370. členu ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

V prvem odstavku 384. člena ZPP je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Ker je bil z izodbijanim sklepom postopek pravnomočno končan, je na podlagi navedene določbe ZPP zoper njega revizija dovoljena.

Revizijsko sodišče ni upoštevalo tistega dela navedb v reviziji, kjer se revident sklicuje na vsebino pritožbe. Ker je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, mora revident v reviziji navesti vse razloge, ki jih uveljavlja.

Pravica do sodnega varstva, torej pravica, da sodišče odloči v stvari sami, je ena od temeljnih pravic in svoboščin državljanov. To izhaja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94, spremenjena s protokoli, v nadaljevanju: Konvencija), pa tudi iz določb URS, ki jih navaja revident, predvsem iz 22. in 23. člena. Ker je pravica do sodnega varstva načelo, morajo biti izjeme od tega načela točno in jasno določene. Kdaj sodno varstvo ni dovoljeno, je določeno v tistih določbah ZPP, ki urejajo zavrženje tožbe. Zavrženje tožbe je določeno v drugem odstavku 18. člena (odločitev o sporu ne spada v sodno pristojnost), 181. členu (pomanjkanje pravnega interesa pri ugotovitvenih tožbah), 274. členu (odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost; tožba je vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo; o tožbenem zahtevku že teče pravda; stvar je pravnomočno razsojena; sodna poravnava sklenjena o spornem predmetu; ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe) in v primerih iz drugega in tretjega odstavka 354. člena ZPP, ko lahko v omejenem obsegu in v izrecno določenih primerih ob reševanju pritožbe tožbo zavrže sodišče druge stopnje.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nezakonito postopalo in zavrglo tožbo, s čemer tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi tega so bile kršene navedene določbe URS, Konvencije in ZPP, ki urejajo pravico do sodnega varstva.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena v zvezi s 384. členom ZPP razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje in vrnilo zadevo v sojenje sodišču prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.