Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba I Ips 133/95 ECLI:SI:VSRS:1998:I.IPS.133.95 KI-generiert

Appeal court rejected request for protection of legality regarding calculation of average fine in criminal proceedings.

Geschäftsnummer Sodba I Ips 133/95
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the defense lawyer's request for protection of legality against the appellate court's decision on litigation costs. The defense argued the court failed to explain the criteria for setting the average fine at 20,000 tolar, despite the defendant's employment and income. The court held that the fine was legally calculated within the statutory limits based on the average monthly net wage, rendering the request for clarification and annulment unfounded.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Articles 95, 98 of the Criminal Procedure Act; The appellate court is not required to detail specific calculation criteria for the average fine if the amount falls within the statutory range defined by the average monthly net wage.

Schlagwörter

KI-generiert
protection of legality average fine litigation costs criminal procedure statutory limits calculation criteria unfounded request Lendenwirbelsäulenbeschwerden

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 95 of the Criminal Procedure Act
Article 98 of the Criminal Procedure Act
Article 3, Paragraph 92 of the Criminal Procedure Act
Article 425 of the Criminal Procedure Act

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Supreme Court of the Republic of Slovenia, Case No. 1 Ips 133/95
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva zagovornika obs. R.L. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ni mogoče pritrditi stališču zagovornika, da bi ga pritožbeno sodišče moralo seznaniti o tem, po kakšnih kriterijih je obsojencu naložilo "kar 20.000 tolarjev povprečnine", zlasti tudi ne zato, ker je že pri odločanju o pritožbi ocenjevalo trajanje in zamotanost kazenskega postopka in okoliščino, da je obsojenec zaposlen in da ima redne dohodke.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo TS v Novem mestu, enote v Brežicah, z dne..., je bil obs. R.L. spoznan za krivega kaznivih dejanj hude telesne poškodbe po 1. odstavku 53. člena KZ/77 in lahke telesne poškodbe po 2. odstavku 54. člena KZ/77. Na podlagi 52. člena Kazenskega zakona SFRJ (KZ SFRJ) mu je bila izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila za kaznivo dejanje po 1. odstavku 53. člena KZ/77 določena kazen 6 mesecev zapora, za kaznivo dejanje po 2. odstavku 54. člena KZ/77 pa kazen 4 mesecev zapora, nato pa na podlagi 3. točke 2. odstavka 48. člena KZ SFRJ določena enotna kazen 9 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Na podlagi 1. odstavka 98. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP/77) je sodišče prve stopnje odločilo, da je obsojenec dolžan plačati stroške kazenskega postopka v znesku 16.404 tolarjev in na 35.000 tolarjev odmerjeno povprečnino. VS v Ljubljani je s sodbo z dne..., pritožbo zagovornika obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da je obsojenec dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 20.000 tolarjev.

Zagovornik obs. R.L., odvetnik M.Č. iz B, je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo VS v Ljubljani z dne..., v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Predlaga, da VS RS sodbo pritožbenega sodišča v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo odločitev.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Stališče zagovornika obs. R.L., da pritožbeno sodišče odločbe o stroških pritožbenega postopka, ni obrazložilo, ni utemeljeno. V razlogih sodbe pritožbenega sodišča je namreč navedeno, da odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih 95. in 98. člena ZKP. Ni mogoče pritrditi stališču zagovornika, da bi ga pritožbeno sodišče moralo seznaniti o tem, po kakšnih kriterijih je obsojencu naložilo "kar 20.000 tolarjev povprečnine", zlasti tudi ne zato, ker je že pri odločanju o pritožbi, ki jo je zagovornik vložil tudi zoper odločbo o stroških, ki jih je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo obsojencu, ocenjevalo trajanje in zamotanost kazenskega postopka ter okoliščino, da je obsojenec zaposlen in da ima redne dohodke. Glede na zatrjevanje zagovornika, da je bilo s sodbo pritožbenega sodišča odločeno, da mora obsojenec plačati "kar 20.000 tolarjev povprečnine", kar se zagovorniku zdi nerazumljivo, pa je potrebno pripomniti, da je bila povprečnina odmerjena celo v nižjem znesku, kot bi lahko bila odmerjena v skladu z določilom 3. odstavka 92.

člena ZKP. Po tem določilu se namreč povprečnina določi v znesku, ki znaša najmanj eno tretjino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu v Republiki Slovenije in največ v desetkratnem znesku te plače. V času, ko je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pa je znašala uradno objavljena povprečna mesečna čista plača v gospodarstvu v Republiki Sloveniji 64.981,00 tolarjev.

Ker zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana in ker tudi višina povprečnine, na katere plačilo je pritožbeno sodišče obsodilo obsojenca, ne presega zneska povprečnine, ki jo je mogoče določiti v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo zagovornika obs. R. L. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).