Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba IV Ips 38/93 ECLI:SI:VSRS:1993:IV.IPS.38.93 KI-generiert

Court rejects defense request for judicial review against second-instance fine decision due to statutory thresholds not met.

Geschäftsnummer Sodba IV Ips 38/93
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for judicial review against a second-instance penalty decision. The defendant was fined 3,000 SIT and had property seized for a customs violation, but the court found the request inadmissible. The court ruled that the law only permits judicial review for fines exceeding 15,000 SIT or specific protective measures, neither of which applied here.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 202 of the Offences Act; Article 204, paragraph 2 of the Offences Act: A request for judicial review against a second-instance decision is inadmissible if the fine does not exceed 15,000 SIT and no specific protective measure prohibiting activity or driving was imposed.

Schlagwörter

KI-generiert
judicial review admissibility second instance penalty customs offence protective measure threshold fine amount limitation inadmissible request supreme court review unzumutbar trotz gesundheitlicher Beeinträchtigung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 202 of the Offences Act
Article 204, paragraph 2 of the Offences Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Zahteve za sodno varstvo ni mogoče vložiti zoper odločbo organa prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške v Ljubljani je bila potrjena odločba Carinarnice, katero je bil kaznovani zaradi prekrška iz 2. točke 1. odstavka 126. člena zakona o zunanje-trgovinskem poslovanju kaznovan z denarno kaznijo 3.000 SIT, hkrati pa mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema blaga, s katerim je bil storjen prekršek.

Zagovornik kaznovanega je dne 6.8.1993 vložil zahtevo za sodno varstvo in sicer zaradi pomanjkljivo in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe predpisov, predlaga pa, da se odločba organa druge stopnje kot neutemeljena v celoti razveljavi. Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

V 202. členu zakona o prekrških je določeno, kdaj se lahko vloži zahteva za sodno varstvo zoper odločbo, izdano na drugi stopnji. Po 2. točki tega člena je to izredno pravno sredstvo možno vložiti tedaj, če je izrečena za prekršek posamezniku denarna kazen nad 15.000 SIT, po 1. točki tega člena pa je vložitev zahteve za sodno varstvo možna le ob izreku varstvenega ukrepa prepovedi opravljanja samostojne dejavnosti ali poklica ali prepovedi vožnje motornega vozila. Kaznovanemu ni bila izrečena niti denarna kazen v omenjeni višini, niti mu ni bil izrečen varstveni ukrep, ki je predviden kot podlaga za vložitev zahteve za sodno varstvo, tako da zagovornik ni imel pravne podlage za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da zahteva po zakonu ni bila dovoljena, zato jo je v skladu z 2. odstavkom 204. člena zakona o prekrških zavrglo.