Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba II Ips 61/94 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.61.94 KI-generiert

Military housing allocation decision voided; tenant ordered to vacate without valid title.

Geschäftsnummer Sodba II Ips 61/94
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the revision against a second-instance judgment ordering the tenant to vacate a military apartment. The tenant argued the initial allocation was lawful and requested a new dwelling, but the court found the military command lacked authority to allocate the unit. Consequently, the court ruled the tenant's occupation without a valid legal title justified the eviction order.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku 1994, 393. člen; 354. člen, 10. točka 2. odstavek: The Supreme Court may reject a revision if the lower courts correctly determined that the military command lacked the legal authority to allocate the housing unit, rendering the tenant's occupation without a valid title unlawful.

Schlagwörter

KI-generiert
military housing allocation void legal title eviction order revision dismissal occupancy without right Arbeitnehmerentsendung Erwerbsortsprinzip zumutbare Erwerbstätigkeit

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno presodili, da Komanda garnizona dne 13.9.1991, ko je tožencu izdala odločbo o dodelitvi dvosobnega stanovanja, z vojaškim stanovanjskim skladom ni mogla več veljavno razpolagati. Ker zaseda toženec to stanovanje brez veljavnega pravnega naslova, je bilo tožbenemu zahtevku na izselitev pravilno ugodeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da izprazni sporno dvosobno stanovanje in ga izroči tožeči stranki. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe, da mora Republika Slovenija izročiti B.L. enosobno stanovanje ali pa mu preskrbeti enakovrstno nadomestno stanovanje in z njim za to stanovanje skleniti najemno pogodbo. Toženčevi pritožbi proti tej sodbi je sodišče druge stopnje delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo glede odločitve o nasprotni tožbi ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil toženec revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje glede odločitve o tožbenem zahtevku Republike Slovenije razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je šlo v konkretnem primeru za zamenjavo stanovanja in ne za nezakonito dodelitev stanovanja. Toženec je bil ob vselitvi v večje stanovanje prepričan, da je odločba zakonita. Ni pošteno, da mora sedaj večje stanovanje izprazniti, še preden je odločeno o njegovem zahtevku iz nasprotne tožbe.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno presodili, da Komanda garnizona dne 13.9.1991, ko je tožencu izdala odločbo o dodelitvi dvosobnega stanovanja, z vojaškim stanovanjskim skladom ni mogla več veljavno razpolagati. Ker zaseda toženec to stanovanje brez veljavnega pravnega naslova, je bilo tožbenemu zahtevku na izselitev pravilno ugodeno. Toženec je v postopku svoj ugovor, da bi mu bilo treba zagotoviti preselitev v prejšnje ali drugo enakovrstno stanovanje, oblikoval kot nasprotno tožbo, o kateri je sodišče odločalo po vloženi reviziji in je bilo toženčevemu tožbenemu zahtevku medtem že pravnomočno ugodeno. Za ločeno obravnavanje zahtevka, kakor je bil postavljen v nasprotni tožbi, ni bilo ovir. Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).