Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep X Ips 654/2007 ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.654.2007 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal for lack of specific grounds and burden of proof under administrative procedure law.

Geschäftsnummer Sklep X Ips 654/2007
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal, ruling that the appellate body must be explicitly granted leave to proceed. The applicant failed to substantiate any grounds for review, such as significant legal errors or deviations from established case law, and bore the burden of proof. Consequently, the court held that it cannot independently assess the merits of the appeal without specific allegations from the parties.

Legislator-Regeste

KI-generiert

83. člen ZUS-1; 89. člen ZUS-1: An appeal constitutes merely a procedural entitlement which the party must actively claim and substantiate with specific grounds; the supreme court does not examine the admissibility of an appeal ex officio.

Schlagwörter

KI-generiert
administrative appeal burden of proof procedural entitlement supreme court review ZUS-1 statute admissibility criteria legal error Revisionsverfahren

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
83. člen ZUS-1
85. člen ZUS-1
89. člen ZUS-1
1. odstavek 63. člen ZUS-1
104. člen ZUS-1
105. člen ZUS-1
2. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revizija predstavlja zgolj procesno upravičenje stranke (1. odstavek 83. člena ZUS-1). Stranka mora, če želi to upravičenje izkoristiti, nositi trditveno in (glede na okoliščine) tudi dokazno breme. Stranka mora zato določno zatrjevati obstoj razlogov, zaradi katerih je revizija dovoljena. Vrhovno sodišče namreč razlogov za dovoljenost revizije po uradni dolžnosti ne ugotavlja.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper prvostopno sodbo je tožnica po odvetniku vložila dne 28.8.2007 revizijo, v kateri je uveljavljala vse revizijske razloge, skladno s 83. in 85. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07-odl. US) in predlagala Vrhovnemu sodišču RS, da revizijo dopusti kot dovoljeno ter ji ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Glede uveljavljenih revizijskih razlogov tožnica ni podala nobene obrazložitve.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Revizija se ne dovoli.

S pravnomočno sodbo, ki jo izpodbija tožnica z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena v zvezi z določbami 104. in 105. člena ZUS-1 zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 26.6.2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 25.10.2005, s katero je bil tožnici odmerjen davek na promet nepremičnin (za parcelo št. 177 vl.št. ... k.o. ... )v znesku 993.810,00 SIT.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v tem primeru revizije ni mogoče dopustiti, ker razlogov za revizijo tožnica ni navedla. Tožnica bi morala, če bi hotela, da se ji dopusti z revizijo izpodbijati pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, obrazložiti, v čem obstojijo razlogi, na podlagi katerih bi bila dovoljena revizija na podlagi 2. ali 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Tožnica tako ni zatrjevala niti pomembnosti pravnega vprašanja, odstopanja od sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma neenotnosti sodne prakse, z ničemer pa tudi ni utemeljevala, da bi odločitev imela za njo zelo hude posledice.

Revizija predstavlja zgolj procesno upravičenje stranke (1. odstavek 83. člena ZUS-1). Stranka mora, če želi to upravičenje izkoristiti, nositi trditveno in (glede na okoliščine) tudi dokazno breme. Stranka mora zato določno zatrjevati obstoj razlogov, zaradi katerih je revizija dovoljena. Vrhovno sodišče namreč razlogov za dovoljenost revizije po uradni dolžnosti ne ugotavlja.

Glede na navedeno po presoji vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru s predlagano revizijo niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpi tožnica sama.