Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba II Ips 460/93 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.460.93 KI-generiert

Slovenian Supreme Court dismisses late appeal; infertility reduction counts as life activity impairment.

Geschäftsnummer Sodba II Ips 460/93
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's expedited appeal filed after the deadline, ruling that late submission of arguments does not extend the appeal period. The court affirmed that the plaintiff's 75% reduced fertility constitutes a legal reduction in life activity under the Liability Act, entitling him to compensation for mental suffering and fear. Consequently, the appellate court's award for non-material damages was upheld as justified by the severity of the plaintiff's physical and psychological injuries.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o postopku pri civilnih tožbah (ZPP); Zakon o odškodnini (ZOR): Late submission of expedited appeal arguments does not extend the appeal period; a significant reduction in fertility constitutes a reduction in life activity justifying compensation for mental suffering.

Schlagwörter

KI-generiert
expedited appeal filing deadline fertility impairment life activity reduction non-material damages mental suffering civil liability Schadenersatzanspruch

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Vložitev obrazložitve brzojavne revizije v roku iz 113. čl. ZPP, a po preteku revizijskega roka, ne more imeti za posledico podaljšanja roka iz 1. odst. 382. čl. ZPP (arg. a contrario 351. čl. v zvezi s 399. čl. ZPP).

Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je pri tožniku zaradi posledic poškodbe zmožnost oploditve zmanjšana za 75 odstotkov. Takšna prizadetost tudi po presoji revizijskega sodišča pomeni določeno prikrajšanje tožnika na področju, ki je v 200. čl. ZOR zajeto v pojmu "zmanjšanje življenjske aktivnosti", pa čeprav obstoji, kot to sledi iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev, le velika verjetnost, da je tožnik infertilen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo plačilo 1.057.802,5 SIT za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik pretrpel v prometni nesreči. Sodišče druge stopnje je obravnavalo pritožbi obeh pravdnih strank. Pritožbi tožnika je deloma ugodilo ter odškodnino za nepremoženjsko škodo zvišalo za 800.000,00 SIT. Pritožbo tožene stranke, ki je izpodbijala le odškodnino za strah in duševne bolečine zaradi zamanjšanja življenjske aktivnosti, pa je zavrnilo kot neutemeljeno. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka pravočasno brzojavno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču smiselno predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni. Trdi, da je prisojena odškodnina neutemeljena.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revidentu je potrebno najprej pojasniti, da vložitev obrazložitve brzojavne revizije v roku iz 113. čl. ZPP, a po preteku revizijskega roka, ne more imeti za posledico podaljšanja roka iz 1. odst. 382. čl. ZPP (arg. a contrario 351. čl. v zvezi s 399. čl. ZPP). Obrazložitev brzojavne revizije, poslana priporočeno 31.12.1992, je zato prepozna (rok za vložitev revizije je v konkretnem primeru potekel 28.12.1992) in tako neupoštevna.

Izpodbijano sodbo je revizijsko sodišče preizkusilo v delu, v katerem je tožnik uspel s svojo pritožbo in v delu, v katerem je bila zavrnjena pritožba tožene stranke. Pri preizkusu se je revizijsko sodišče omejilo na uradoma upoštevna razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutno bistvene kršitve iz 10.tč.2. odst. 354. čl. ZPP (386. čl. ZPP). Slednje sodišči nista zagrešili, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, pa tudi ni podan razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je pri tožniku zaradi posledic poškodbe zmožnost oploditve zmanjšana za 75 odstotkov. Takšna prizadetost tudi po presoji revizijskega sodišča pomeni določeno prikrajšanje tožnika na področju, ki je v 200. čl. ZOR zajeto v pojmu "zmanjšanje življenjske aktivnosti", pa čeprav obstoji, kot to sledi iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev, le velika verjetnost, da je tožnik infertilen. Zato je obstoj duševnih bolečin, ki jih tožnik zaradi te svoje prizadetosti trpi, pravno priznana škoda, zaradi katere ima tožnik pravico do pravične denarne odškodnine. Iz povedanega pa sledi, da je upravičen tudi do odškodnine za strah, ki ga je trpel med zdravljenjem. Prav tako revizijsko sodišče v okviru uradoma upoštevnega razloga zmotne uporabe materialnega prava nima pomislekov glede višine odškodnine, pravnomočno prisojene s sodbo pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin, ki jih je in jih trpi tožnik zaradi (doslej) ugotovljenih posledic poškodbe. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).