Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep II Ips 463/93 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.463.93 KI-generiert

Appeal dismissed: ZSR allows evidence from prior divorce case if no new fact-finding occurs.

Geschäftsnummer Sklep II Ips 463/93
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a second-instance decision rejecting a claim for housing rights in a divorced couple's former home. The appellant argued that the first-instance court improperly relied on a previous divorce case without conducting its own fact-finding on whether the appellant ceased using the property. The court held that the ZSR does not permit re-litigation of housing rights between ex-spouses when a final decision already exists under Article 17 of the ZSR, and that the lower courts did not commit a fundamental procedural violation by using evidence from the prior case.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZSR 2. odst. 17. čl.; ZPP 37. čl.: The ZSR does not allow re-litigation of housing rights between ex-spouses if a final decision exists, and courts may use evidence from prior divorce proceedings without violating procedural rules if they do not conduct new fact-finding.

Schlagwörter

KI-generiert
housing rights divorce re-litigation prohibition procedural evidence use final decision binding supreme court appeal ununterbrochener Aufenthalt Absicht dauernden Verbleibens fehlende prozessuale Bedürftigkeit

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
2. odst. 17. čl. ZSR
pridobil stanovanjsko pravico na njunem dotlej skupnem stanovanju, če je bilo o tem po 2. odst. 17. čl. ZSR že pravnomočno odločeno.
37. čl. ZNP
ZPP, ki se tudi glede dokaznega postopka v obravnavani zadevi smiselno uporablja na podlagi 37. čl. ZNP, ne omejuje dokaznih sredstev.
1. odst. 354. čl. ZPP
Sodišči zato nista zagrešili smiselno uveljavljane relativne bistvene kršitve določb nepravdnega postopka (1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 37.
393. čl. ZPP
Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, (393. čl. ZPP v zvezi s 37.
5. čl. ZSR
Če pa slednji stanovanja ne uporablja, že zato ne more imeti statusa uporabnika v smislu 5. čl. ZSR (v konkretnem primeru se ZSR uporablja na podlagi 158.
158. čl. SZ
ZSR (v konkretnem primeru se ZSR uporablja na podlagi 158. čl. SZ).
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

ZSR ni predvideval možnosti ponovnega odločanja med razvezanima zakoncema o vprašanju, kdo izmed njiju bo po razvezi zakonske zveze obdržal oz. pridobil stanovanjsko pravico na njunem dotlej skupnem stanovanju, če je bilo o tem po 2. odst. 17. čl. ZSR že pravnomočno odločeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, s katerim je predlagatelj uveljavljal, da se njega določi za imetnika stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo predlagateljevo pritožbo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga predlagatelj pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji sodiščema očita, da se sklicujeta na sklep pritožbenega sodišča iz pravdne zadeve, ki je tekla pod opr. št. P 210/91. Iz tega pa sledi, da je bila tožba iz formalnih razlogov zavržena. Zato bi po mnenju revidenta nepravdno sodišče moralo samo izvajati dokaze in ugotavljati, ali je predlagatelj sporno stanovanje prenehal uporabljati, ne pa da je preprosto povzelo razloge iz že omenjenega sklepa pritožbenega sodišča v pravdni zadevi P 210/91. Sicer pa vztraja pri trditvi, da nasprotna udeleženka ne bi mogla biti imetnica stanovanjske pravice, saj v njem ne stanuje že od leta 1985.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

ZPP, ki se tudi glede dokaznega postopka v obravnavani zadevi smiselno uporablja na podlagi 37. čl. ZNP, ne omejuje dokaznih sredstev. Zato ni izključeno dokazovanje obstoja nekega dejstva z rezultati dokaznega postopka iz druge, v konkretnem primeru pravdne zadeve, povzetimi v odločbi sodišča, pa čeprav se je ta druga, pravdna zadeva končala s sklepom o zavrženju tožbe. Sodišči zato nista zagrešili smiselno uveljavljane relativne bistvene kršitve določb nepravdnega postopka (1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP), ker nista ponovno sami ugotavljali, ali je predlagatelj sporno stanovanje prenehal uporabljati. Če pa slednji stanovanja ne uporablja, že zato ne more imeti statusa uporabnika v smislu 5. čl. ZSR (v konkretnem primeru se ZSR uporablja na podlagi 158. čl. SZ). Ob tem je potrebno poudariti, da ZSR ni predvideval možnosti ponovnega odločanja med razvezanima zakoncema o vprašanju, kdo izmed njiju bo po razvezi zakonske zveze obdržal oz. pridobil stanovanjsko pravico na njunem dotlej skupnem stanovanju, če je bilo o tem po 2. odst. 17. čl. ZSR že pravnomočno odločeno. Zato tudi predlagateljevo sklicevanje, češ da je nasprotni udeleženki stanovanjska pravica prenehala, v sporu med njima ne more biti uspešno.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, (393. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).