Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba II Ips 582/93 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.582.93 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal where adverse possession fails due to lack of good faith possession over 20 years.

Geschäftsnummer Sodba II Ips 582/93
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's revision against a final judgment denying ownership of land via adverse possession. The appellant claimed a 20-year continuous possession of a parcel without the landowner's consent, arguing the lower courts erred in finding the possession was not in good faith. The court held that adverse possession requires good faith, which was absent given the appellant's knowledge of the landowner's title and the specific legal requirements under the Property Law.

Legislator-Regeste

KI-generiert

4. odst. 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih; 3. odst. 385. čl. ZPP: Adverse possession is not established if the possessor was not in good faith, as factual errors regarding possession status do not constitute grounds for revision.

Schlagwörter

KI-generiert
adverse possession good faith possession property law revision procedure land ownership possession duration ZPP article 385 fehlende prozessuale Bedürftigkeit

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
4. odst. 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih
Ob ugotovitvi, da tožnikova posest ni bila dobroverna, sta sodišči pravilno odločili, da po 4. odst. 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni pogojev za priposestvovanje.
3. odst. 385. čl. ZPP
Z zadevnimi revizijskimi trditvami se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP).
393. čl. ZPP
Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).
10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ob ugotovitvi, da tožnikova posest ni bila dobroverna, sta sodišči pravilno odločili, da po 4. odst. 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni pogojev za priposestvovanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnik lastnik parc. št. 1652/1 njiva v izmeri 1000 m2, ter da mu mora toženka izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko vpisal kot lastnik navedenega zemljišča. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je prišlo pri zaplembi in pri arondaciji očitno do pomote. Tožnik je obe parceli, ki sta skupaj široki le nekaj nad 4 m, užival kot celoto. Toženka kot zemljiškoknjižna lastnica ni ničesar ukrenila, da bi dobila sporno parcelo nazaj v posest. Ni pravilna ugotovitev sodišč, da tožnik ni bil v dobri veri.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tožnik v reviziji ugovarja predvsem dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje, zlasti ugotovitvi, da v teku priposestvovalne dobe ni bil v dobri veri. Z zadevnimi revizijskimi trditvami se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP).

Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je tožnik užival sporno parcelo št. 1652/1 več kot 20 let. Tožnik je imel odločbo o arondaciji z dne 18.2.1961, po kateri je tožnikova pravna prednica dobila le parcelo št. 1652/2 z določeno izmero (10 a 3 m2), sporne parcele v odločbi ni bilo, meri pa 1000 m2. Ob ugotovitvi, da tožnikova posest ni bila dobroverna, sta sodišči pravilno odločili, da po 4. odst. 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni pogojev za priposestvovanje. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).