Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep I Up 444/2006 ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.444.2006 KI-generiert

Supreme Court voids lower court's rejection of interim order due to premature filing of the main lawsuit.

Geschäftsnummer Sklep I Up 444/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia voided the first-instance court's decision rejecting the plaintiff's request for an interim measure. The plaintiff had filed a lawsuit for silence regarding a license revocation but failed to meet procedural prerequisites for filing the main suit under Article 26(2) of the Administrative Dispute Act. Consequently, the court incorrectly treated the request as an independent claim rather than one dependent on a timely filed main action, leading to its dismissal.

Legislator-Regeste

KI-generiert

2. odstavek 26. člen Zakona o upravnem sporu; Zahteva za izdajo začasne odredbe je vedno vezana na tožbo in se zavrne, če tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe.

Schlagwörter

KI-generiert
interim measure premature filing administrative dispute procedural prerequisites silence of authority voiding of decision dependent claim gegenwärtige Bedrohung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
2. odstavek 26. člen Zakona o upravnem sporu
2. odstavek 69. člen Zakona o upravnem sporu
2. točka prvega odstavka 34. člen Zakona o upravnem sporu
prvi odstavek 75. člen v zvezi z 68. členom Zakona o upravnem sporu
4. odstavek 5. člen Zakona o detektivski dejavnosti

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
I Up 223/98 z dne 24.12.1998
V primeru, ko ni podano sporno pravno razmerje, sodišče v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 223/98 z dne 24.12.1998 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Izpodbijani sklep se razveljavi in zahteva za izdajo začasne odredbe zavrže.

[JEDRO]

Zahteva za izdajo začasne odredbe je vedno vezana na tožbo. Ker tožnik ni izkazal procesne predpostavke za vložitev tožbe po 2. odstavku 26. člena ZUS, je vložil tožbo prezgodaj, kar je razlog za njeno zavrženje. To pa je tudi razlog za zavrženje predlagane začasne odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da je tožnik vložil tožbo zaradi molka tožene stranke v zvezi z odločbo z dne 15.12.2005, s katero je upravni odbor Detektivske zbornice Republike Slovenije tožniku odvzel licenco za detektivsko dejavnost. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe po ustaljeni upravno sodni praksi potrebno, da je zahteva vložena v zvezi z aktom, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu. V primeru, ko ni podano sporno pravno razmerje, sodišče v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 223/98 z dne 24.12.1998 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne. Čeprav v tej zadevi tožnik v tožbi ni izkazal obstoja procesnih predpostavk za vložitev tožbe na podlagi molka organa iz 26. člena ZUS, v času odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe še ni prejel poziva na dopolnitev tožbe zaradi molka organa na podlagi 29. člena ZUS. Zato je sodišče štelo, da je podano sporno pravno razmerje med strankama, ker je tožnik vsebino zahteve za izdajo začasne odredbe vezal na akt, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je kot neutemeljeno zavrnilo, ker tožnik ni s stopnjo verjetnosti izkazal za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice Tožnik vlaga zoper navedeni sklep pritožbo iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da mu je z nezakonitim odvzemom licence vzeta pravica do dela, pravica do osebnega dostojanstva in socialne varnosti ter zasebne lastnine. Ker sodišče ni upoštevalo tega dejstva, ga ni zaščitilo pred tveganji, ker meni, da zatrjevanje hujših škodljivih posledic ne zadošča za izdajo začasne odredbe. Zato je odločilo na podlagi domneve, da s tem, ko je ostal brezposeln in brez sredstev za preživljanje, ne trpi hujših škodljivih posledic. Te so že nastale, njihovo povečevanje pa bo odvisno od dopuščene meje zadolževanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi njegovi zahtevi za izdajo začasne odredbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Vrhovno sodišče je izpodbijani sklep razveljavilo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo iz naslednjih razlogov:

V tej zadevi je tožnik vložil tožbo zaradi molka organa po 2. odstavku 26. člena ZUS, ker tožena stranka kot organ druge stopnje, skladno z določbo 4. odstavka 5. člena Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD) ni odločila o njegovi pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje v roku 30 dni. Obenem s tožbo je pri sodišču prve stopnje vložil tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS. Sodišče je postopalo nepravilno, ko je njegovo zahtevo obravnavalo po vsebini in jo kot neutemeljeno zavrnilo ob tem, ko je že samo ugotovilo, da tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe.

Zahteva za izdajo začasne odredbe je vedno vezana na tožbo. V obravnavanem primeru, ko gre za molk organa, tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe po določbah 2. odstavka 26. člena ZUS, da tožena stranka v ZDD določenem roku 30 dni ni izdala odločbe o njegovi pritožbi in je tudi na njegovo novo zahtevo ni izdala v nadaljnjih 7. dneh. To izhaja iz sodnega spisa, pa tudi sicer prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu že samo ugotavlja, da tožnik ni predložil listin, ki bi izkazovale obstoj navedenih procesnih predpostavk. Torej je tožnik vložil tožbo prezgodaj, kar je razlog za njeno zavrženje po 2. točki prvega odstavka 34. člena ZUS. To pa je tudi razlog za zavrženje predlagane začasne odredbe.

Ker je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS, je vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 75. člena v zvezi z 68. členom ZUS izpodbijani sklep razveljavilo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.