Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sodba II Cp 473/2025 ECLI:SI:VSLJ:2025:II.CP.473.2025 KI-generiert

Appeal dismissed; court held that alleging failed cooperation is not a correction under the Media Act.

Geschäftsnummer VSL Sodba II Cp 473/2025
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The High Court in Ljubljana dismissed the appellant's appeal against the first-instance rejection of a correction request. The appellant argued that a negative article about his failed cooperation with a tourism director constituted a correction under the Media Act, while the respondent contended it was merely an opinion. The appellate court ruled that the appellant's claim lacked substantive content to inform the public and therefore did not qualify as a legal correction.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZMed 26. člen 4. odstavek; ZMed 31. člen 2. alineja 1. odstavek: A claim for correction under the Media Act requires substantive content to inform the public; mere assertions of failed cooperation without factual basis do not constitute a valid correction.

Schlagwörter

KI-generiert
Media Act correction failed cooperation claim substantive content requirement public information duty appeal dismissal defamation defense journalistic opinion Fremdenverkehrspolitik

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZMed 26. člen 4. odstavek
ZMed 31. člen 2. alineja 1. odstavek
ZPP 350. člen 2. odstavek
ZPP 353. člen
ZPP 165. člen prvi odstavek
ZPP 154. člen prvi odstavek

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Vrhovno sodišče RS II Ips 204/2017 z dne 13. 7. 2017
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Gola trditev, da je razlog za objavo negativnega članka v neuspešni vzpostavitvi sodelovanja med tožnikom in tožencem, ni popravek po ZMed, saj nima nikakršne vsebine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženec je odgovorni urednik spletnega portala A.si, ki je objavil članek z naslovom "Tuji turist brez milosti za kranjsko ponudbo, ki jo hvali B. B., ki je zanjo odgovoren...". V članku se na podlagi ocene nemškega turista, ki ga je obisk Kranja razočaral, direktorju tožečega zavoda naslavljajo očitki o neuspešnosti kranjske turistične ponudbe.

2. Tožnik s tožbo uveljavlja zahtevek za objavo popravka. Za predmetno odločitev je odločilen zadnji odstavek zahtevka, ki glasi: "Na koncu še zaključujemo, da je tudi to vaše pisanje, kot številna druga, namenjeno izključno škodovati D. in direktorju B. B. osebno, to pa kot posledica dejstva, da se z D. po nastopu mandata niste uspeli dogovoriti za sodelovanje!".

3. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Opirajoč se na 2. alinejo prvega odstavka 31. člena ZMed 1 je obrazložilo, da zadnji odstavek zahtevanega popravka pomeni izražanje tožnikovega mnenja o avtorjevih razlogih za objavo predmetnega članka, ne pa popravka. Nadalje pa je še ocenilo, da odgovorni urednik zahtevanega popravka ni dolžan objaviti tudi zato, ker je zadnji odstavek žaljiv.

4. V pravočasni pritožbi zoper sodbo tožnik predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnik v pritožbi meni, da je okoliščina, da je toženec ponujal tožniku odplačno sodelovanje pri organizaciji dogodkov, do katerega pa ni prišlo, pomembna za razumevanje konteksta objave. Bralcem pomaga razumeti, da je razlog za pisanje negativnih člankov o tožniku in njegovem direktorju dejstvo, da do sodelovanja med tožencem in tožnikom ni prišlo.

7. Res po četrtem odstavku 26. člena ZMed z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. To pritožnik pravilno izpostavlja. Vendar pravica do popravka ni namenjena zgolj varstvu zasebnega interesa posameznika, da zaščiti svoje osebnostne pravice preko medijev, ki so v te njegove pravice posegli. Hkrati se namreč s pravico do popravka varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. Poleg tega, da prizadeti na ta način dobi možnost, da je slišan, javnost dobi možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje 2 .

8. Popravek v smislu četrtega odstavka 26. člena ZMed so torej lahko vsebinske navedbe, na podlagi katerih si lahko javnost sama ustvari mnenje. Gola trditev, da je razlog za objavo negativnega članka v neuspešni vzpostavitvi sodelovanja med tožnikom in tožencem, ni popravek po ZMed, saj nima nikakršne vsebine. Zgolj zaradi jasnosti gre primeroma pojasniti, da bi popravek lahko predstavljale navedbe o statističnih podatkih, ki jih je tožnik zaradi prikaza namena toženčevega pisanja podal tekom tega postopka 3 . Na podlagi takšnega prikaza dejstev in okoliščin bi si namreč javnost ob navedbi dejstva, da se toženec po nastopu mandata B. B. ni uspel dogovoriti za sodelovanje s tožnikom, lahko sama ustvarila mnenje, ali je ta okoliščina razlog, iz katerega je bil na spletnem portalu objavljen članek z negativno vsebino.

9. Ob gornjem se izkaže, da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed zavrnilo zahtevano objavo popravka, saj zahtevani popravek kot celota ni ustrezen. Pritožbeni razlogi, s katerimi pritožba izpodbija zavrnitev tožbenega zahtevka še iz razloga po 5. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed tako niso bistveni.

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP 4 ), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel. Zato ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Zakon o medijih (ZMed), Uradni list RS, št. 35/01, 62/03, 113/03 - odl. US, 16/04 - odl. US, 123/04 - odl. US, 96/05 - ZRTVS-1, 60/06, 69/06 - ZOIPub, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS, 47/12, 47/15 - ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 - odl. US, 67/19 - odl. US, 82/21.

2 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 204/2017 z dne 13. 7. 2017, 10. točka obrazložitve.

3 Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo tožnikove navedbe o statističnih podatkih, s katerimi je utemeljeval povezavo med neuspešnim dogovarjanjem o sodelovanju ter namenom pisanja člankov, ki se nanašajo na tožnika oziroma njegovega direktorja: - 25 člankov (6 pozitivnih, 18 nevtralnih, 1 negativen) od nastopa mandata B. B. do zaključka komunikacije v zvezi s predlaganim odplačnim sodelovanjem, - 51 člankov (3 pozitivni, 5 nevtralnih, 44 negativnih) po zaključku komunikacije do konca leta 2021, - 49 člankov (3 pozitivni, 1 nevtralen, 45 negativnih) v letu 2022, - 56 člankov (4 pozitivni, 2 nevtralna in 45 negativnih) v letu 2023, - 93 člankov (2 pozitivna, 3 nevtralni in 76 negativnih) v letu 2024.

4 Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 - odl. US, 2/04, 2/04 - ZDSS-1, 69/05 - odl. US, 90/05 - odl. US, 43/06 - odl. US, 52/07, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US, 10/17, 32/18, 16/19 - ZNP-1, 70/19 - odl. US, 1/22 - odl. US, 3/22 - ZDeb, 126/23, 47/24, 92/24 - odl. US.