Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep III Cp 1140/2025 ECLI:SI:VSLJ:2025:III.CP.1140.2025 KI-generiert

Appeal dismissed; final judgment on costs binding; subsequent cost order limited to amount calculation only.

Geschäftsnummer VSL Sklep III Cp 1140/2025
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Higher Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's order for the payment of legal costs. The appellant argued that the court failed to calculate their own costs and should have awarded them based on their partial success. The court ruled that the final judgment already determined the liability for costs, making a subsequent order merely a calculation of the specific amount due.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Četrti odstavek 163. člena ZPP; Če je odločitev o temelju stroškov postala pravnomočna, je naknadni sklep o višini stroškov omejen na odmero in ne na odločanje o dolžnosti povrnitve.

Schlagwörter

KI-generiert
Zakon o pravdnem postopku povrnitev stroškov pravnomočnost odločitve naknadni sklep o stroških res iudicata stroškov delež stroškov izpodbijanje sklepa o stroških Auferlegung von Verfahrenskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
4th paragraph of Article 163 of the Act on Civil Procedure
Article 154 of the Act on Civil Procedure
Article 338 of the Act on Civil Procedure
Article 165 of the Act on Civil Procedure
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.

Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo toženki, da tožnici povrne pravdne stroške v višini 498,88 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnici naloži povrnitev toženkinih stroškov pravdnega postopka. Opozarja, da je sodišče v obrazložitvi sodbe z dne 17. 10. 2023 navedlo, da je tožnica uspela z zahtevkom v višini 32 % in da bo o višini stroškov sodišče odločilo s posebnim sklepom. Toženka je z vlogo z dne 7. 6. 2024 pozvala sodišče k izdaji sklepa o stroških, ki sta jih pravdni stranki pravočasno priglasili na zadnjem naroku dne 17. 10. 2023. Sodišče je izdalo izpodbijani sklep, ki je v nasprotju z določbo 154. člena ZPP, saj je z njim odločilo le o stroških tožnice, ne pa tudi o stroških toženke, čeprav jih je pravočasno priglasila. Sodišče bi moralo upoštevati toženkin uspeh v višini 68 % in obračunati njene stroške ter nato pobotati s tožničinimi stroški. Ker je toženka uspela v večjem delu kot tožnica, bi ji moralo biti del stroškov povrnjenih.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal. V predmetni zadevi je prvo sodišče v sodbi P 79/2021 z dne 17.10.2023 v II. točki izreka odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti njej nastale pravdne stroške. V izreku ni bilo odločeno, kakšen delež stroškov mora povrniti, je pa sodišče v obrazložitvi zapisalo, da je tožnica uspela 32% in je v tem obsegu toženka dolžna povrniti stroške. Bistven je izrek odločitve. Ker se pravdni stranki zoper sodbo nista pritožili, je odločitev o temelju pravdnih stroškov postal pravnomočen. Pri tem je nepomembno, da se je prvo sodišče v obrazložitvi navedene odločbe sklicevalo na uporabo načela uspeha v pravdi. Bistveno je, da je odločitev o stroških postopka po temelju postala pravnomočna in o tem ni dopustno ponovno odločati (res iudicata). Sklep o temelju stroškovne odločitve vsebuje zavezo toženke. Pritožbene navedbe toženke, s katerimi pravzaprav izpodbija odločitev prvega sodišča o temelju (deležu) pravdnih stroškov in posledično odmero stroškov so zato neutemeljene. Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.

6. Kršitve, ki jih uveljavlja pritožba, torej niso podane. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

7. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (165. člen ZPP).