Appeal allowed: Land registry court must verify binding sales contract via private documents for preliminary notice.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appeal court overturned the first-instance decision rejecting the applicant's request for a preliminary notice of ownership rights. The applicant, exercising a right of first refusal, accepted a written offer from the property owner and fulfilled payment conditions, creating a binding sales contract under the Obligations Act. The court ruled that the lower court incorrectly dismissed the case without verifying if these private documents proved the existence of a binding legal transaction, as required by the Land Register Act.
Legislator-Regeste
KI-generiert2. točka prvega odstavka 49. člena ZZK-1; 21. člen OZ v zvezi s 27. členom OZ: When a land register entry lacks a permit, the court must interpret the relevant provision to verify if submitted private documents demonstrate a binding legal transaction, allowing a preliminary notice if such a transaction is proven.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne pomočnice se razveljavita, zadeva pa vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.
[JEDRO]
Predlagatelj je predkupni upravičenec. Lastnik nepremičnine mu je pisno ponudil nepremičnino v odkup in predlagatelj je ponudbo pisno v celoti sprejel, tako kot se je glasila. Izpolnil je tudi dodatni pogoj nakazila kupnine. Po določbi 21. člena v zvezi s 27. členom Obligacijskega zakonika bi to lahko pomenilo, da je bila pogodba (zavezovalni pravni posel) sklenjena. Položaj bi torej po svojih značilnostih ustrezal položaju, ko ima kupec v rokah zasebno listino ali notarski zapis prodajne pogodbe, ki pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 uporabiti smiselno in presojati, ali predložene listine po določbah OZ izkazujejo sklenitev zavezovalnega posla. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo predznambo dovoliti že na podlagi teh listin.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižne pomočnice s katerim je bil zavrnjen predlog za predznambo lastninske pravice.
2. Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. K predlogu za predznambo mora biti priložena listina, ki dokazuje sklenitev pravnega posla, za katerega pa še ni izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Predlagatelje je priložil ponudbo o nakupu solastniškega dela nepremičnine in izjavo o uveljavljanju predkupne pravice. V ponudbi sta določena predmet in cena nepremičnin ter način plačila. Predlagatelj je priložil tudi potrdilo o plačilu kupnine. S sprejemom ponudbe je tako nastala pogodba o prodaji nepremičnin (zavezovalni pravni posel). Izpolnjeni so zato vsi pogoji za predznambo lastninske pravice.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po določbi 2. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je predznambo mogoče (med ostalim) dovoliti na podlagi zasebne listine oziroma notarskega zapisa o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Povedano pomeni da mora biti z listinami izkazan zavezovalni posel. Predznamba pravice je namenjena zavarovanju vrstnega reda pridobitve pravice, ta pravica je namreč pridobljena pod pogojem, da jo predlagatelj kasneje upraviči (ali s predložitvijo še razpolagalnega pravnega posla ali ustrezne sodbe sodišča 1 ). Če je ne upraviči, se šteje, da pravica nikoli ni bila pridobljena.
5. Položaj je v predmetni zadevi specifičen. Predlagatelj je predkupni upravičenec. Lastnik nepremičnine mu je pisno ponudil nepremičnino v odkup in predlagatelj je ponudbo pisno v celoti sprejel, tako kot se je glasila. Izpolnil je tudi dodatni pogoj nakazila kupnine. Po določbi 21. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s 27. členom OZ bi to lahko pomenilo, da je bila pogodba (zavezovalni pravni posel) sklenjena. Položaj bi torej po svojih značilnostih ustrezal položaju, ko ima kupec v rokah zasebno listino ali notarski zapis prodajne pogodbe, ki pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 uporabiti smiselno in presojati, ali predložene listine po določbah OZ izkazujejo sklenitev zavezovalnega posla. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo predznambo dovoliti že na podlagi teh listin 2 . Taka je navsezadnje že uveljavljena sodna praksa pri pri pogodbah o prodaji kmetijskih zemljišč 3 .
6. Na podlagi povedanega in zaradi morebitne zagotovitve pravice do izjave nasprotnemu udeležencu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
1 Kot to določajo 2. točka drugega odstavka 53. člena ZZK-1 ter četrtega in petega odstavka 53.člena ZZK-1.
2 V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v zadevi CDn 169/2020, kjer je bila odločitev sodišča na prvi pogled drugačna, zavezovalni posel ni bil sklenjen, saj predlagatelj ponudbe ni sprejel tako kot je glasila, temveč je predlagal določene spremembe.
3 Pri teh pogodbah se položaj razlikuje le v tem, da je tudi zavezovalni pravni posel sklenjen pod pogojem odobritve Upravne enote, zato sklenitev zavezovalnega pravnega posla izkazuje šele odločba o odobritvi.