Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep I Cp 1182/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CP.1182.2023 KI-generiert

Appeal dismissed; inheritance court upheld dismissal of co-heir based on insufficient evidence of misappropriation.

Geschäftsnummer VSL Sklep I Cp 1182/2023
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision that directed the appellant to separate proceedings regarding the estate's scope. The appellant alleged that a co-heir misappropriated funds from the estate account, while the co-heir claimed the withdrawals covered living expenses. The court rejected the appeal because the appellant's evidence consisted only of indicia and failed to prove the co-heir's claim with sufficient probability.

Legislator-Regeste

KI-generiert

212. člen ZD; prvi odstavek 213. člen ZD: In inheritance proceedings, a party must be directed to separate litigation if a dispute exists over the estate's scope, and the court may direct the party with the less probable claim to separate proceedings when evidence is insufficient to establish the other party's alleged misappropriation.

Schlagwörter

KI-generiert
inheritance proceedings separate litigation co-heir dispute misappropriation evidence burden of proof estate scope appellate review strafrechtlicher Rücktritt

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Za pritožnika ni sporno, da je med dediči podan spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, in da je zaradi tega treba prekiniti zapuščinski postopek in napotiti stranke na pravdo (212. člen ZD) ter da se na pravdo napoti stranko, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Pravilna je tudi presoja, da je manj verjetna njegova pravica.

Trditev o sodedičevi zlorabi zapustničinega pooblastila temelji na nekaj indicih, ki ob sodedičevih nasprotnih navedbah ne zadostujejo za verjetno izkazanost zaključka, da si je sodedič zapustničina sredstva prilastil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek (I. točka izreka), dediče napotilo na pravdo, da s tožbo proti sodedičem uveljavljajo zahtevke v zvezi z obsegom zapuščine (II., III. in IV. točka izreka) in v zvezi z vštevanjem daril (V. točka izreka), ter jim določilo rok 30 dni in opozorilo na posledice (VI. in VII. točka izreka).

2. Zapustničin sin v pritožbi zoper II. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe pravil zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se na pravdo napoti sodedič A. A.

V zapuščinskem postopku je navedel, da je sodedič, pooblaščen na zapustničinem računu, v juliju in avgustu 2020 z računa dvignil dva večja zneska gotovine in da ta denar ni bil potrošen za zapustničine potrebe. V potrditev zaključka o samovoljnem dvigu sredstev je navedel, da so bila za zapustničine potrebe na mesečni ravni v povprečju potrošena bistveno nižja sredstva in da so za pokrivanje njenih potreb zadostovali mesečni pokojninski prilivi. Sodedič je priznal, da je denar dvignil, a je navedel, da ga je porabil za zapustničine potrebe. Za trditev ni predložil dokazov, niti ni konkretno navedel, za katere potrebe so bila porabljena. Zmoten je zato zaključek, da je njegova pravica manj verjetna od sodedičeve.

3. Sodediča v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Navedla sta, da so bila sredstva porabljena za vzdrževanje hiše, nakup hrane in oblačil za pokojno ter za zdravstveno oskrbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev, da se na pravdo napoti pritožnik, temelji na presoji, da se v pravdi lahko dokazujejo le pozitivna in ne negativna dejstva in je zato pritožnikova pravica, ki uveljavlja, da v zapuščino sodijo denarna sredstva, dvignjena z zapustničinega računa pred njeno smrtjo, manj verjetna. Pritožbeni očitki o zmotnosti te presoje niso utemeljeni.

6. Za pritožnika ni sporno, da je med dediči podan spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, in da je zaradi tega treba prekiniti zapuščinski postopek in napotiti stranke na pravdo (212. člen ZD) ter da se na pravdo napoti stranko, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Pravilna je tudi presoja, da je manj verjetna njegova pravica.

7. Pritožnik je uveljavljal, da je sodedič zlorabil zapustničino pooblastilo za dvigovanje denarnih sredstev z njenega računa in sklepanje utemeljeval s trditvama, da so bili njeni povprečni mesečni stroški znatno nižji in da je za pokrivanje zapustničinih potreb zadoščala pokojnina. Sodediča sta zatrjevala, da so bila sredstva porabljena za zapustnico in da nizka pokojnina ni zadoščala za pokritje stroškov za hrano, oblačila, vzdrževanje hiše in druge potrebe. Trditev o sodedičevi zlorabi zapustničinega pooblastila temelji na nekaj indicih, ki ob sodedičevih nasprotnih navedbah ne zadostujejo za verjetno izkazanost zaključka, da si je sodedič zapustničina sredstva prilastil.

8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, niti niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).