Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep II DoR 299/2023 ECLI:SI:VSRS:2023:II.DOR.299.2023 KI-generiert

Supreme Court dismisses unqualified client's petition for leave to appeal in security proceedings.

Geschäftsnummer VSRS Sklep II DoR 299/2023
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the debtor's petition, ruling it must be treated as a request for leave to appeal rather than a constitutional complaint. The client filed the document personally without proving they held a legal qualification, violating procedural rules requiring a lawyer for extraordinary remedies. Furthermore, the court found no statutory basis for an appeal against the specific security order issued in the enforcement proceedings.

Legislator-Regeste

KI-generiert

367. člen ZPP; 86. člen ZPP; 15. člen ZIZ; 384. člen ZPP; 384. člen ZPP: A party without a legal qualification cannot file a petition for leave to appeal, and such remedies are generally unavailable in security proceedings unless explicitly provided by law.

Schlagwörter

KI-generiert
petition for leave to appeal legal qualification requirement security proceedings extraordinary legal remedy enforcement law procedural capacity unqualified filing Rechtsvorschlag

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
VSRS sklep II DoR 342/2022
Supreme Court dismisses layperson's appeal for review permission due to lack of legal representation.
sklep U I 137/00
2 Glej sklep U I 137/00 z dne 10.
Gillow proti Združenemu kraljevstvu
3 Gillow proti Združenemu kraljevstvu z dne 24.
Odločba Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-719/06-14
4 Odločba Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-719/06-14 z dne 14.
VSRS sklep II DoR 490/2019
Supreme Court dismisses appeal against interim order, ruling review prohibited in interim proceedings.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Dolžnikovo vlogo je treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku in torej kot predlog za dopustitev revizije, saj drugega procesnega okvira preprosto ni. Dolžnik je predlog vložil sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo (367. č člen ZPP). Predlog ni dovoljen tudi iz razloga, ker je vložen zoper sklep višjega sodišča v postopku zavarovanja. V teh postopkih namreč ni revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Dolžnik je na Vrhovno sodišče podal vlogo, ki jo je naslovil "Pritožba (v skladu s 127. členom Ustave RS) zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 282/2023 z dne 14. 6. 2023". Z navedenim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o zavarovanju denarne terjatve.

2. Vrhovno sodišče je dolžnika pozvalo, naj se opredeli, ali je njegovo vlogo treba obravnavati kot predlog za dopustitev revizije. Na to se je odzval, da je njegovo vlogo treba obravnavati kot pritožbo po 127. členu Ustave, ki določa, da Vrhovno sodišče odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih. Navaja, da je z zahtevo, da mora imeti predlagatelj predloga za dopustitev revizije opravljen pravniški državni izpit, kršena enakost pred zakonom in pravica do sodnega varstva.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Pravni red ne predvideva rednega pravnega sredstva zoper vsebinsko odločanje pritožbenih sodišč. Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so tako mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizijo se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče. 1

5. Dolžnikovo vlogo je torej treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku kot predlog za dopustitev revizije. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ureditev pomeni ustavnoskladno omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. 2 Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev, po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik. 3 To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z ustavo. 4 Dolžnik vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

6. Predlog ni dovoljen tudi iz razloga, ker je vložen zoper sklep višjega sodišča v postopku zavarovanja. Poleg smiselne uporabe določb o izvršbi (239. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ), se v postopkih zavarovanja na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP. ZPP revizije zoper sklepe na splošno ne predvideva. Kadar jo, je to izjema, ki je izrecno določena (384. člen ZPP). Izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Ker je v 10. členu ZIZ izrecno določeno, da je revizija dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je treba šteti, da je dovoljena zgolj in samo zoper te sklepe. 5 Do enakega sklepa pridemo ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. V njem je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari. 6 Če revizija ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti. Zato je bilo treba predlog zavreči tudi iz tega razloga.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tako tudi VSRS sklep II DoR 342/2022 z dne 5. 10. 2022.

2 Glej sklep U I 137/00 z dne 10. 7. 2003.

3 Gillow proti Združenemu kraljevstvu z dne 24. 11. 1986, A 109, str. 27.

4 Odločba Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-719/06-14 z dne 14. 6. 2007, str. 3.

5 VSRS sklep II DoR 490/2019 z dne 19. 12. 2019.

6 Prav tam.