Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSM Sklep II Kp 22776/2019 ECLI:SI:VSMB:2022:II.KP.22776.2019 KI-generiert

Appeal dismissed: Imprisonment does not suspend the payment deadline for a fine under Article 47(5) of the Criminal Code.

Geschäftsnummer VSM Sklep II Kp 22776/2019
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The High Court in Maribor dismissed the defense's appeal against a first-instance decision ordering the defendant to pay a fine while serving a prison sentence. The defendant argued that imprisonment prevented him from working and paying the fine, but the court held that the statutory payment deadline remains non-extendable regardless of incarceration. Consequently, the court ruled that the fine must be paid according to the original judgment, noting that the first-instance court had already verified the defendant's insolvency before sentencing.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 47(5) of the Criminal Code; Article 87(1) of the Criminal Code: Imprisonment does not suspend the payment deadline for a fine, which remains non-extendable and must be paid unless the defendant is legally exempted from liability.

Schlagwörter

KI-generiert
Criminal Code Article 47 fine payment deadline imprisonment suspension non-extendable period insolvency verification criminal appeal procedure side monetary penalty Verzugskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 47(5) of the Criminal Code
Article 87(1) of the Criminal Code
Article 402(3) of the Criminal Procedure Act
Article 95(4) of the Criminal Procedure Act
Article 98 of the Criminal Procedure Act

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
VSM Case II Kp 29123/2019
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

I. Pritožba zagovornika obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Ne glede na to, da so pritožnikove navedbe glede okoliščine prestajanja kazni zapora resnične, je opozoriti, da prestajanje kazni zapora samo po sebi ne more preprečiti, da izrečena stranska denarna kazen v danem primeru ne bi bila izrečena tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Rok za plačilo obravnavane stranske denarne kazni iz petega odstavka 47. člena KZ-1 je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila zapadlih obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje v kazenski zadevi III K 22776/2019 z dne 12. 5. 2022 sprejelo odločitev, da se obsojenemu A. A. stranska denarna kazen, ki mu je bila izrečena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti III K 22776/2019 z dne 8. 5. 2019, v višini 50,00 (petdeset) dnevnih zneskov, pri čemer 1 (en) dnevni znesek znaša 23,00 EUR, to je 1.150,00 EUR denarne kazni, izvrši tako, da se mu določi 25 (petindvajset) dni zapora.

2. Zoper takšno odločitev se je zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja po svojem zagovorniku pritožil obsojeni. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik nasprotuje izpodbijani odločitvi prvostopnega sodišča z utemeljitvijo, da je pri sprejeti odločitvi prezrlo dejstvo, da obsojeni zaradi prestajanja kazni ni imel možnosti zaposlitve in dela, kar bi mu omogočilo plačilo stranske denarne kazni. Na prestajanju kazni zapora je bil namreč že pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje v obravnavani kazenski zadevi.

5. S povzetim ni mogoče soglašati. Odločitev sodišča prve stopnje je namreč pravilna in temelji na določbi prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki določa način izvršitve denarne kazni v primeru njene neizterljivosti. Pritožbeno sodišče se zato v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe, ob tem pa izpostavlja, da je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju neuspešnosti izvršilnega postopka zoper obsojenca, pred izdajo izpodbijane sodbe preverilo in tehtno presodilo obsojenčevo premoženjsko stanje, v tej posledici pa utemeljeno zaključilo, da je denarna kazen neizterljiva. Tako sodišče druge stopnje poudarja, da čeravno pritožba pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ko je pojasnilo, da obsojeni nima nobenega premoženja večje vrednosti in nobenih dohodkov, saj je od 6. 5. 2019 na prestajanju kazni zapora v ZPKZ, mu v nadaljnji pritožbeni graji ne gre pritrditi. Ker je bila namreč v danem primeru po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje prisilna izterjava na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet ustavljena in ker je bila enako neuspešna tudi izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje, medtem ko se je rubež premičnin na naslovu ZPKZ ter na naslovu Občine B. izkazal kot nemogoč, je bila izčrpana tudi druga možnost iz prvega odstavka 87. člena KZ-1 za plačilo stranske denarne kazni oziroma je ta zapadla.

6. Ne glede na to, da so pritožnikove navedbe glede okoliščine prestajanja kazni zapora resnične, je opozoriti, da prestajanje kazni zapora samo po sebi ne more preprečiti, da izrečena stranska denarna kazen v danem primeru ne bi bila izrečena tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. 1 Rok za plačilo obravnavane stranske denarne kazni iz petega odstavka 47. člena KZ-1 je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila zapadlih obveznosti. V tem času lahko sodišče obravnavanemu procesnemu udeležencu do poteka roka kvečjemu dovoli obročno plačilo. Ravno to je bil primer v obravnavani zadevi, ko je prvostopno sodišče obsojenemu omogočilo plačilo v enakih zaporednih obrokih v dveh letih od pravnomočnosti sodbe, kar je tudi s strani zakonodajalca maksimalen časovni okvir, dopusten za poravnavo obveznosti iz naslova denarnega kaznovanja.

7. Glede pritožnikovega predloga o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist pa je dodati le, da ta ni predmet obravnavanega pritožbenega postopka, saj odločanje o takšnem predlogu sodi v pristojnost sodišča prve stopnje.

8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika obsojenega zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP).

9. Izrek o plačilu stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse, temelji na določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98. členom ZKP.

1 Enako VSM Sodba II Kp 29123/2019 z dne 14. 10. 2020.