Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSC Sklep II Kp 39744/2017 ECLI:SI:VSCE:2021:II.KP.39744.2017 KI-generiert

Appeal dismissed; mandatory outpatient treatment duration extends to original hospital treatment maximum under KZ-1.

Geschäftsnummer VSC Sklep II Kp 39744/2017
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against the lower court's decision to terminate mandatory outpatient psychiatric treatment. The defendant argued the treatment would exceed the two-year limit, but the court clarified that when replacing a harsher hospital measure with a milder outpatient one, the outpatient phase can last up to the maximum duration of the original hospital measure (five years). Consequently, the court found no violation of the statutory time limits and rejected the appeal as unfounded.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Tretji odstavek 70.b člena Kazenskega zakonika; tretji odstavek 70.a člena Kazenskega zakonika: When replacing a harsher compulsory hospital treatment with milder compulsory outpatient treatment, the maximum duration of the outpatient treatment extends to the maximum duration of the original hospital treatment.

Schlagwörter

KI-generiert
compulsory psychiatric treatment mandatory outpatient treatment KZ-1 Article 70a KZ-1 Article 70b substitution of safety measures maximum treatment duration appeal against termination ungenügendes psychiatrisches Gutachten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Tretji odstavek 70.b člena Kazenskega zakonika
Prvi odstavek 96. člena Zakona o kazenskem postopku
1. do 5. točka drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku
Tretji odstavek 70.a člena Kazenskega zakonika
Peti odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je izvenobravnavna sodnica Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi tretjega odstavka 70.b člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zoper storilca A. P. ustavila izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločila, da stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki storilca ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

2. Storilec se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da uveljavlja ″vse pritožbene razloge‶ a teh razlogov ne konkretizira, prav tako ne poda pritožbenega predloga. Sprašuje le, kdaj se izteče rok dveh let obveznega zdravljenja na prostosti?

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje v aktualni pritožbi storilca vidi očitek v smeri morebitne prekoračitve najdaljšega možnega trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tretjem odstavku 70.b člena KZ-1 je namreč predpisano, da sme obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati najdalj dve leti. Glede na to, da se je milejši varnostni ukrep začel zoper storilca izvrševati 9. 7. 2019, bi se ob uporabi zgoraj citirane določbe moral zaključiti 9. 7. 2021, torej že pred izdajo pritožbeno izpodbijanega sklepa z dne 20. 7. 2021, opr. št. III Ks 39744/2017, s katerim je prvo sodišče ustavilo izvrševanje varnostnega ukrepa. Vendar pa takšna kršitev po sodišču prve stopnje ni bila storjena, saj gre v obravnavanem primeru za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1). Glede na takšno razlago kazenskega zakona se glasi odgovor na storilčevo vprašanje, da bi sicer, če prvo sodišče izvrševanja ukrepa ne bi ustavilo s pritožbeno izpodbijanim sklepom, milejši varnostni ukrep lahko trajal največ do 4. 4. 2023, seveda ob dolžnosti po tretjem odstavku 70.b člena, da bi sodišče vsakih šest mesecev znova odločalo, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno. Pritožbeno izpodbijani sklep je tako pravilen in zakonit.

5. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.