Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep I Cp 633/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.633.2021 KI-generiert

Inheritance court dismisses appeal when disputed will interpretation requires a party to prove facts contradicting the text.

Geschäftsnummer VSL Sklep I Cp 633/2021
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's decision to suspend the inheritance proceedings. The legal heir argued that the will contained only a fideicommissary substitution and did not address succession if the sister predeceased the testator, requesting the court to rule on inheritance without suspension. However, the court determined that the will explicitly designated the sister as the primary heir with four substitute heirs, creating a factual dispute over the testator's intent regarding the sister's potential predecease. Consequently, the court ruled that only the party asserting a contrary interpretation to the clear text of the will may file a lawsuit, thereby rejecting the legal heir's request for a direct ruling on inheritance.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o zapuščinskem postopku; Zakon o spornih razlagah oporok: Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.

Schlagwörter

KI-generiert
inheritance proceedings suspension disputed will interpretation fideicommissary substitution testator intent legal heir rights Tod des Ehegatten gesetzlicher Erbe Vertrag vor dem Erbgang

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.

Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prekinilo zapuščinski postopek in zakonitega dediča J. J. napotilo, naj zoper oporočne dediče vloži tožbo na ugotovitev ničnosti oporočnega določila v dveh oporokah z dne 10. 11. 2004 in z dne 10. 11. 2004: „po smrti obeh so dediči polovico vsega premoženja R. R., drugo polovico pa M. M., F. F. in K. K.“, ker je presodilo, da je manj verjetna teza zakonitega dediča J. J., da je želela pokojna določiti, da premoženje, ki ga bo po njej dedovala sestra, po smrti sestre dedujejo nečaki, kar po veljavnem pravnem redu ni dovoljeno.

2. Odločitev sodišča v pritožbi izpodbija zakoniti dedič. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da po zapustnici izda sklep o dedovanju po pravilih zakonitega dedovanja, ker je v konkretnem primeru med dediči sporno samo pravno vprašanje, o katerem bi moralo odločiti zapuščinsko sodišče brez prekinitve zapuščinskega postopka. Po mnenju pritožnika zapustnica v oporoki ni predvidela in ni izrazila volje za primer kdo deduje njeno premoženje, če bi njena sestra umrla pred njo. Zapis, da po smrti pokojne in njene sestre dedujejo štirje nečaki lahko predstavlja samo fideikomisarično substitucijo. Ker je zapustnica v oporoki določila dediče svojemu dediču, sta v tem delu citirani oporoki neveljavni. To je pravno in ne dejansko vprašanje, zato zapuščinsko sodišče postopka ne bi smelo prekiniti in napotiti zakonitega dediča na pot pravde, ampak bi moralo o ničnosti citiranega dela oporoke odločiti v zapuščinskem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila. Med štirimi oporočnimi dediči in pritožnikom, kot zakonitim dedičem, je sporna volja zapustnice, ki jo je želela izraziti z zapisom „vse premoženje je last obeh in dedujeva ena za drugo, po smrti obeh so dediči ...“. Ker je vprašanje, ali je zapustnica s takšnim zapisom imela namen postaviti dediča svoji sestri, ali pa je bil njen namen tudi, da uredi kdo naj deduje, če bo njena sestra umrla pred njo, se tudi pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da je sporno dejansko vprašanje zapustničine volje.

5. Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče. Takšna razlaga sodišča prve stopnje se v tem trenutku pokaže kot bolj verjetna, kot razlaga pritožnika, ki vztraja, da sporni zapis v oporoki predstavlja fideikomisarično substitucijo.

6. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).