Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep X DoR 204/2020-3 ECLI:SI:VSRS:2020:X.DOR.204.2020.3 KI-generiert

Supreme Court allows review on application of old law and oral hearing rights in administrative case.

Geschäftsnummer VSRS Sklep X DoR 204/2020-3
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the administrative court's decision regarding billboards on a state highway. The applicant argued that the lower court should have applied the law valid at the time of installation and held an oral hearing. The court found these issues significant for legal certainty and procedural rights, thus allowing the review despite the lower court's reliance on current statutes and lack of a hearing.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku; Zakon o upravnem sporu: Review is permitted when the lower court applies non-retroactive law contrary to established precedent or fails to hold a required oral hearing, violating constitutional rights.

Schlagwörter

KI-generiert
retroactive application of law oral hearing rights administrative review procedure legal certainty principle procedural fairness violation Einstellung des Strassenverkehrsverfahrens Nationalstrasse Strassenabstand

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
367. b člen Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 22. člen Zakona o upravnem sporu
tretji odstavek 367. c člen Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 367. a člen Zakona o pravdnem postopku
22. člen Ustave Republike Slovenije

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije zakonitost postavitve objekta v varovalnem pasu državne ceste presojati z uporabo določb zakona, ki je veljal v času postavitve objektov, to je ZJC?

Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, temveč je odločalo na seji, zakonito in skladno z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije zakonitost postavitve objekta v varovalnem pasu državne ceste presojati z uporabo določb zakona, ki je veljal v času postavitve objektov, to je ZJC?

Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, temveč je odločalo na seji, zakonito in skladno z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 06102-291/2017-10 z dne 31. 5. 2018. Z navedeno odločbo je inšpektorat tožnici naložil odstranitev treh objektov za obveščanje in oglaševanje (v nadaljevanju oglasnih tabel), ki so bile pred uveljavitvijo Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) postavljene v območje državne ceste. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo z odločbo, št. 3717-93/2018/2-02411756 z dne 7. 9. 2018, zavrnilo.

2. V obrazložitvi navedene sodbe Upravno sodišče pritrjuje inšpekcijskemu organu, da je treba tudi za oglasne table, postavljene v območje državne ceste pred uveljavitvijo ZCes-1, pridobiti soglasje Direkcije po petem odstavku 78. člena ZCes-1. To soglasje pa tožnici ni bilo izdano. Upravno sodišče ugotavlja še, da tožnica niti v času postavitve oglasnih tabel ni imela potrebnega soglasja občine po 68. členu Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC). Tudi sicer je bila pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, na katero se v zvezi s tem sklicuje, sklenjena le za določen čas, do uveljavitve občinskega prostorskega načrta, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 78/2010 z dne 8. 10. 2010. Odločanje na seji je obrazložilo s pojasnilom, da so bili dokazi pravilno izvedeni in ocenjeni že v postopku izdaje določbe, druga dejstva pa naj ne bi kazala na to, da bi jih bilo treba drugače presoditi. Tudi zaslišanje zakonitega zastopnika ni pomembno, ker je bistvena dejanska okoliščina za odločitev ta, da tožnica nima soglasja Direkcije, kar pa med strankama ni sporno.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Iz sodbe namreč izhaja, da je Upravno sodišče, kljub temu, da je ugotavljalo tudi obstoj soglasja občine po 68. členu ZJC, kot (edino) relevantno podlago za presojo utemeljenosti inšpekcijskega ukrepa štelo neobstoj soglasja Direkcije po petem odstavku 78. člena ZCes-1. Iz tega razloga je zavrnilo tudi izvedbo predlaganega dokaza. Tako stališče Upravnega sodišča, da je treba uporabiti ZCes-1, ki v času postavitve objektov ni veljal, pa lahko odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 60/2020 z dne 20. 10. 2020, zato je odgovor na prvo vprašanje, pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Táko pa je tudi tožničino drugo vprašanje o zakonitosti odločanja Upravnega sodišča brez glavne obravnave. Vrhovno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja in predlaganih dokazov ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu ter nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. 1

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020.