Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep II DoR 414/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.414.2020 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal request regarding classification of transfer deed as gift or loan contract.

Geschäftsnummer VSRS Sklep II DoR 414/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request to allow a revision of the second-instance judgment concerning a transfer deed. The lower courts determined the deed was a paid transfer of property rather than a gift, with the first instance ruling it partially paid and the second instance ruling it fully paid. The Supreme Court found the revision request inadmissible because the lower courts did not err in their legal assessment of the contract's nature.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a člen; 339. člen 2. odst. 15. točka; The Supreme Court holds that a request for revision is inadmissible when the lower court's legal assessment of a contract's classification as a gift or paid transfer does not constitute a material legal error.

Schlagwörter

KI-generiert
transfer deed classification gift contract vs loan revision request inadmissibility property transfer deed ZPP article 367a bestrittene Forderung Mangelnde Umsetzung der wettbewerbswidrigen Vereinbarungen Zahlungsversprechen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen 2. odst. 15. točka
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predloge se zavrne.

[JEDRO]

Toženca sta zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali zapis v 4. členu izročilne pogodbe z dne 3. 8. 1992 predstavlja dogovor o plačilu za preteklo preživljanje ter korist in (pravno veljavno) zavezo k bodočemu preživljanju izročevalke s strani prevzemnice do njene smrti in je posledično pogodbo šteti za tvegano aleatorno pogodbo – pogodbo o preužitku, ali pa je nasprotno temu z izročilno pogodbo z dne 3. 8. 1992 izročevalka želela doseči neodplačan prenos premoženja – nepremičnine na prevzemnico in tako vnaprej urediti dednopravna razmerja izročevalke in dedičev in je posledično pogodbo šteti za pravo izročilno pogodbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V zapuščinskem postopku po materi pravdnih strank je bila tožnica napotena na pravdo zaradi dokazovanja, da je izročilna pogodba, ki jo je z materjo sklenila 3. 8. 1992, ne da bi k njej soglasje podala tudi toženca in katere predmet je bilo stanovanje, odplačen pravni posel (in torej ne darilo, ki bi ga bila tožnica dolžna vrniti v zapuščino).

2. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku delno ugodilo: ugotovilo je, da je bila pogodba odplačna do višine 8.000,00 CHF, kolikor je v Švici živeča tožnica materi poslala za nakup stanovanja in je zadoščalo za plačilo kupnine; višji tožbeni zahtevek je prvostopenjsko sodišče zavrnilo.

3. Drugostopenjsko sodišče je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti.

4. Toženca sta zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali zapis v 4. členu izročilne pogodbe z dne 3. 8. 1992 predstavlja dogovor o plačilu za preteklo preživljanje ter korist in (pravno veljavno) zavezo k bodočemu preživljanju izročevalke s strani prevzemnice do njene smrti in je posledično pogodbo šteti za tvegano aleatorno pogodbo – pogodbo o preužitku, ali pa je nasprotno temu z izročilno pogodbo z dne 3. 8. 1992 izročevalka želela doseči neodplačan prenos premoženja – nepremičnine na prevzemnico in tako vnaprej urediti dednopravna razmerja izročevalke in dedičev in je posledično pogodbo šteti za pravo izročilno pogodbo.

5. Sodišču druge stopnje toženca očitata, da je materialnopravno zmotno štelo sporno pogodbo za preužitkarsko pogodbo, čeprav v njej prevzete obveznosti tožnice niso bile niti določene niti določljive. Po sodni praksi Vrhovnega in višjih sodišč mora biti iz zapisa pogodbe o preužitku razviden namen, da gre pri izročitvi premoženja bodisi za plačilo za že nudeno preživljanje, bodisi, da je izročitev dogovorjena zaradi zagotovitve bodočega dosmrtnega preživljanja, ali pa morata biti navedena oba razloga. Zapis v sporni pogodbi, da je tožnica materi pri preživljanju že pomagala, da je prispevala k nakupu stanovanja in da ji bo materialno pomagala tudi v bodoče, ne zadošča. Vse, kar je zapisano v 4. členu pogodbe, pomeni zgolj nagib za njeno sklenitev. Že dana pomoč ni konkretizirana, pa tudi bodoča ne; v primeru neizpolnjevanja pogodbe ta niti iztožljiva ne bi bila. Zatrjujeta tudi procesno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi nasprotja med zapisom v 12. točki drugostopenjske sodbe, češ da je tožnica izpovedala, da sta z materjo želeli urediti lastninsko pravico na stanovanju, mati pa si je dogovorila materialno pomoč do smrti, in med drugačno dejansko izpovedjo tožnice, kot izhaja iz prepisa zvočnega posnetka njene izpovedi na naroku 2. 9. 2019: na vprašanje, zakaj je sklenila izročilno pogodbo, je namreč odgovorila, da zato, ker ni imela slovenskega državljanstva, ker je mama rekla, da bo naredila izročilno pogodbo in bo vse v redu in ker je izročilno pogodbo in ne kupoprodajne z mamo sklenila zato, ker je to mami „padlo na glavo“ in ne njej.

6. Pogoje za dopustitev revizije ZPP določa v 367.a členu. Ti pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato predlog tožencev zavrnilo.