Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep II DoR 239/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.239.2020 KI-generiert

Supreme Court dismisses revision application for failure to concretely state the disputed legal issue and connect it to the lower court's reasoning.

Geschäftsnummer VSRS Sklep II DoR 239/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's request for permission to file a revision against the appellate court's decision regarding compensation for deletion from the civil registry. The applicant had previously obtained partial compensation but sought a full amount, arguing procedural and substantive errors in the lower courts' rulings. The court rejected the revision application because the applicant failed to precisely identify the specific legal issue or demonstrate how the lower courts' reasoning violated the law, as required by the Civil Procedure Act.

Legislator-Regeste

KI-generiert

člen 367.b odst. 6 ZPP; Predlog za dopustitev revizije mora natančno in konkretno navedeti sporno pravno vprašanje ter povezati nosilna stališča sodbe z izoblikovanim pravilom, saj samostojno uveljavljanje revizijskih razlogov ni razlog za dopustitev.

Schlagwörter

KI-generiert
dopustitev revizije konkretizirano pravno vprašanje Zakon o pravdnem postopku razlagalne prvine izoblikovano pravno pravilo nepopoln predlog sodna praksa Nachweis der Staatenlosigkeit

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
sklep VS RS II DoR 95/2015 z dne 14. 5. 2015
2 Glej sklep VS RS II DoR 95/2015 z dne 14. 5. 2015 in tam navedeno sodno prakso.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Zahteva po konkretni navedbi spornega vprašanja terja, da vprašanje vsebuje sporne razlagalne prvine (konkretizirano zvezo med zgornjo in spodnjo premiso sodniškega odločanja), ki iz golega zakonskega besedila šele tvorijo izoblikovano pravno pravilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja plačilo odškodnine na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP).

2. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo ter toženko zavezalo k plačilu 5.250,00 EUR odškodnine v petih obrokih. Višji zahtevek je zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank. Pritožbo tožeče stranke je zavrnilo in sodbo v zanjo neugodnem delu potrdilo. Pritožbi tožene stranke pa je ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo. 1

4. Proti pravnomočni sodbi tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni popoln.

6. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

7. Predlog, ki ga vlaga tožnik v tej zadevi, navedenim standardom ne zadošča. Tožnikov predlog je predvsem preplet fragmentarnih očitkov nižjima sodiščema, v katerih se nesistematizirano mešajo prvine trditev o napačni uporabi materialnega prava, sklicevanja na del kataloga absolutnih procesnih kršitev ter dejanske trditve, ki so na revizijski stopnji, kolikor obhajajo dejansko podlago izpodbijane sodbe, neupoštevne. Tako na primer sodiščema očita, da sta njuni sodbi protispisni, saj naj bi tožeča stranka dokazala nastanek nepremoženjske škode in tudi vzročno zvezo med izbrisom in nastalo nepremoženjsko škodo. Nato na to navezuje abstraktne očitke o kršitvi pravil pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dalje pavšalno očita, da sta obe sodbi izdani v nasprotju z določbami ZPŠOIRSP. V nadaljevanju povzema številne dejanske trditve in zaključuje s pavšalnim očitkom o zmotni uporabi materialnega prava.

8. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporni pravni problem ter ta sporni pravni problem nato naveže na nosilna stališča v izpodbijani sodbi, ki naj bi bila po predlagateljevem predlogu pravno napačna. Zahteva po konkretni navedbi spornega vprašanja namreč terja, da vprašanje vsebuje sporne razlagalne prvine (konkretizirano zvezo med zgornjo in spodnjo premiso sodniškega odločanja), ki iz golega zakonskega besedila šele tvorijo izoblikovano pravno pravilo.

9. Kar ponuja predlagatelj, ni ne kratko ne jasno. Vrhovno sodišče je tudi večkrat pojasnilo, da uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. 2

10. Ker torej predlagatelj z materialno pravnimi nosilnimi stališči pritožbenega sodišča vsebinsko ne polemizira ter ne izoblikuje konkretiziranega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo, je tak predlog nepopoln in ga je Vrhovno sodišče na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

1 Predlagatelj v predlogu sicer utemeljeno opozarja, da je iz izreka sodbe pritožbenega sodišča izpadla izrecna navedba (del besedne zveze) o zavrnitvi tožbenega zahtevka. A sredstvo za korekcijo te očitne pisne napake ni revizijski postopek pred Vrhovnim sodiščem, marveč izdaja sklepa o popravi sodbe (328. člen ZPP).

2 Glej sklep VS RS II DoR 95/2015 z dne 14. 5. 2015 in tam navedeno sodno prakso.