Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSM Sodba IV Kp 22422/2020 ECLI:SI:VSMB:2020:IV.KP.22422.2020 KI-generiert

Court changes crime classification to continued offense and reduces sentence for eight thefts.

Geschäftsnummer VSM Sodba IV Kp 22422/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court modified the first-instance judgment by reclassifying eight thefts as a continued offense under Article 54 of the Criminal Code and reduced the total sentence from seven to six months. The defendant argued for a substitution of imprisonment with community service or a fine, but the court rejected this as it requires a separate procedural request. The court upheld the original sentencing rationale regarding mitigating factors while correcting the legal characterization of the repeated acts.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 54 of the Criminal Code; Article 383 of the Criminal Procedure Act: When identical acts are committed within a short period, they constitute a continued offense, resulting in a single sentence based on the most serious act, and the appellate court may correct the legal classification upon finding a discrepancy between facts and law.

Schlagwörter

KI-generiert
continued offense Criminal Code Article 54 appellate review sentencing reduction legal classification Criminal Procedure Act multiple thefts finanzielle Notlage

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 54 of the Criminal Code
Article 383 of the Criminal Procedure Act
Article 394 of the Criminal Procedure Act
Article 391 of the Criminal Procedure Act
Article 129.a of the Criminal Procedure Act
Article 369 of the Criminal Procedure Act
Article 98 of the Criminal Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

I. Ob reševanju pritožbe obdolženega M.O. se sodba sodišča prve stopnje v zakonski označbi kaznivega dejanja spremeni tako, da je obdolženi storil kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena ter v zvezi s prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika, v odločbi o kazenski sankciji pa tako, da se mu namesto kazni 7 (sedem) mesecev zapora izreče kazen 6 (šest) mesecev zapora.

II. Pritožba obdolženega M.O. se zavrne kot neutemeljena ter v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po opisih dejanj v izreku sodbe je obdolženi v obdobju od 26. 7. 2019 do 22. 11. 2019 storil osem istovrstnih kaznivih dejanj na skoraj identični način zoper gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s prodajo naftnih derivatov oziroma pogonskih goriv. Vrednost ukradenih stvari je bila v vseh primerih majhna, obdolženemu pa je po opisih šlo za to, da bi si prilastil stvari v takšni vrednosti. Navedene dejanske okoliščine so bile po ugotovitvah sodišča prve stopnje v dokaznem postopku potrjene oziroma obdolžencu dokazane in jih je bilo le še primerjati z okoliščinami iz prvega odstavka 54. člena KZ-1, ki opredeljujejo nadaljevano kaznivo dejanje pri katerem se po drugem odstavku tega člena ne uporabljajo določbe o steku iz 53. člena KZ-1, temveč se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj izreče ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhujšo kaznivo dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M.O. spoznalo za krivega storitve osmih kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu za vsako določilo kazen en mesec zapora, nakar mu je po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen sedem mesecev zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženi oproščen vrnitve stroškov tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter plačila sodne takse, oškodovanim gospodarskim družbam M. d.o.o., O. d.d. in P. d.d. pa so bili prisojeni premoženjsko pravni zahtevki v višinah ter z zamudnimi obrestmi kot podrobneje izhajajo iz izreka sodbe.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženi zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom po nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist ali s spremembo kazni zapora z denarno kaznijo.

3. Preizkus pred sodiščem druge stopnje je pokazal naslednje.

4. Po opisih dejanj v izreku sodbe je obdolženi v obdobju od 26. 7. 2019 do 22. 11. 2019 storil osem istovrstnih kaznivih dejanj na skoraj identični način zoper gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s prodajo naftnih derivatov oziroma pogonskih goriv. Vrednost ukradenih stvari je bila v vseh primerih majhna, obdolženemu pa je po opisih šlo za to, da bi si prilastil stvari v takšni vrednosti. Navedene dejanske okoliščine so bile po ugotovitvah sodišča prve stopnje v dokaznem postopku potrjene oziroma obdolžencu dokazane in jih je bilo le še primerjati z okoliščinami iz prvega odstavka 54. člena KZ-1, ki opredeljujejo nadaljevano kaznivo dejanje pri katerem se po drugem odstavku tega člena ne uporabljajo določbe o steku iz 53. člena KZ-1, temveč se storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj izreče ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhujšo kaznivo dejanje.

5. Ker je primerjava dejanskih okoliščin, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in zakonskih okoliščin iz zgornje zakonske določbe pokazala, da se te skladajo (ujemajo) je sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe po 2. točki prvega odstavka 383. člena ZKP v zvezi s 4. točko 372. člena ZKP sodbo v zakonski označbi kaznivega dejanja in posledično še v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP).

6. V ostalem oziroma, ko je sodišče druge stopnje preizkusilo sodbo še po obdolženčevi pritožbi, pa je ugotovilo, da ta ni utemeljena ter je sodbo v nespremenjenem delu potrdilo (391. člen ZKP). Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ocenilo pritožnikovo predhodno obsojenost ter na njeni podlagi še, da ta kljub obsegu ni imela preprečevalnega učinka, kot ga pritožnik sedaj v pritožbeni obrazložitvi zatrjuje. Pravilno je ocenilo tudi olajševalne okoliščine, pri čemer je v pritožbeni obrazložitvi naštete pritožnikove zdravstvene in socialne težave, ki so prispevale k storitvi kaznivega dejanja šteti kot nova dejstva, za katera bi moralo biti v pritožbi dodatno obrazloženo, zakaj niso bila navedena že prej (četrti odstavek 369. člena ZKP). Denimo na naroku za izrek kazenske sankcije, ko pritožnik niti po dodatno postavljenem vprašanju sodnice posameznice ni imel ničesar več za povedati (list. št. 88).

7. Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje ni sledilo pritožnikovemu predlogu po spremembi kazni zapora v denarno kazen, medtem ko je njena nadomestitev z delom v splošno korist predmet postopka po 129.a členu ZKP, ki ga bo pritožnik moral posebej sprožiti.

8. Preostalih kršitev, na katere je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, navedeni preizkus iz 383. člena ZKP ni razkril, sodna taksa, kot strošek pritožbenega postopka pa zato, ker je bilo s to odločbo delno odločeno v pritožnikovo korist, ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).