Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep Dsp 5/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:DSP.5.2020 KI-generiert

Appeal dismissed; mere unfavorable rulings or case volume do not prove judicial bias requiring recusal.

Geschäftsnummer VSRS Sklep Dsp 5/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the appellant's appeal against the President of the Higher Labour and Social Court's refusal to recuse three judges. The appellant argued that the judges' unfavorable rulings and case load created a presumption of bias, but the court held that such factors do not constitute valid grounds for recusal under Article 70 of the Code of Civil Procedure. The court clarified that procedural errors or unfavorable outcomes must be addressed through standard appeals, not by invoking the recusal mechanism.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 70 of the Code of Civil Procedure; Article 73 of the Code of Civil Procedure: A party's request for a judge's recusal based solely on an unfavorable prior ruling or the judge handling multiple cases with the same party does not constitute a valid ground for recusal unless it creates a reasonable doubt of impartiality.

Schlagwörter

KI-generiert
judicial recusal presumption of bias Code of Civil Procedure reasonable doubt impartiality procedural error case volume Rückzug des Gesuchs

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 70 of the Code of Civil Procedure
Article 73 of the Code of Civil Procedure
Article 365 of the Code of Civil Procedure

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Decision Dsp 3/2019 dated 19. 3. 2019
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne.

[JEDRO]

To, da odločitev sodišča druge stopnje, pri kateri so sodelovale višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, za tožnico ni bila ugodna, ne pomeni, da so bile te sodnice pristranske. Dvom v nepristranskost sodnikov ni podan sam po sebi že tedaj, ko sodišče v posamezni zadevi zmotno in nepopolno ugotovi dejansko stanje, zmotno uporabi materialno pravo in stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če se senat v konkretni zadevi ni opredelil do posameznih pritožbenih navedb, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki se obravnava v okviru pravnih sredstev zoper sodno odločbo in ne v okviru inštituta izločitve sodnika. Tudi okoliščina, da je bilo višji sodnici dodeljenih več zadev iste toženke, ne pomeni utemeljenega razloga za izločitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je zavrnila zahtevo tožnice za izločitev višjih sodnic A.A., B.B. in C.C. v zadevi, ki se pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem vodi pod opr. št. Pdp 221/2020. Obrazložila je, da nezadovoljstvo stranke z dosedanjimi odločitvami posameznih sodnikov ne predstavlja utemeljenega izločitvenega razloga.

2. Tožnica je zoper sklep vložila pritožbo, v kateri navaja, da sklepu niso bile priložene izjave višjih sodnic, katerih izločitev je zahtevala. Zato se do njih ne more opredeliti. Meni, da je že s tem kršena njena pravica do pritožbe. Navaja, da je izločitev zahtevala zato, ker je senat treh višjih sodnic v zadevi, ki se vodi pod opr. št. Pdp 221/2020 zgrešil celo poglavje pritožbe in se do pritožbenih navedb ni opredelil. Meni, da je senat pritožbenega sodišča, ki se ne opredeli do pritožbenih navedb, pristranski. Predsednica sodišča bi morala tudi preveriti, na kakšen način so bili sodnici B.B. dodeljene zadeve, v katerih je tožena stranka ena od pravdnih strank.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 72. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in naslednji) izločitev sodnika lahko zahtevajo tudi stranke. Po tretjem odstavku te določbe stranka lahko zahteva izločitev poimensko določenega sodnika, ki postopa v zadevi, po četrtem odstavku pa mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Razlogi za izločitev sodnika ali sodnika porotnika so določeni v 70. členu ZPP. Tožnica je zahtevala izločitev višjih sodnic, ki so bile članice senata v zadevi Pdp 776/2018 (sedaj Pdp 221/2020), smiselno iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

5. Po prvem odstavku 73. člena ZPP o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča, ki mora po četrtem odstavku 73. člena ZPP, preden izda sklep, pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva ali, če je treba, opraviti druge poizvedbe. Iz zakona ne izhaja, da mora predsednik sodišča, ki odloča o predlogu za izločitev, izjavo sodnika posredovati stranki. Zato je pritožbena trditev o bistveni kršitvi v zvezi s tem neutemeljena.

6. Zakon tudi ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbudijo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so npr. prijateljstvo, sovraštvo pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev 1 .

7. Tožnica v zahtevi za izločitev in tudi v pritožbi ne navaja takšnih okoliščin. Zahtevo utemeljuje s tem, da so višje sodnice, ki so odločale v senatu v zadevi Pdp 776/2018, delo opravile pomanjkljivo oziroma s tem, da je bilo sodnici B.B. dodeljenih več zadev, v katerih je nastopala ista toženka.

8. To, da odločitev sodišča druge stopnje, pri kateri so sodelovale višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, za tožnico ni bila ugodna, ne pomeni, da so bile te sodnice pristranske. Dvom v nepristranskost sodnikov ni podan sam po sebi že tedaj, ko sodišče v posamezni zadevi zmotno in nepopolno ugotovi dejansko stanje, zmotno uporabi materialno pravo in stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če se senat v konkretni zadevi ni opredelil do posameznih pritožbenih navedb, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki se obravnava v okviru pravnih sredstev zoper sodno odločbo in ne v okviru inštituta izločitve sodnika. Tudi okoliščina, da je bilo višji sodnici dodeljenih več zadev iste toženke, ne pomeni odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Kot je pojasnila predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča se zadeve na sodišču dodeljujejo v skladu z Zakonom o sodiščih (ZS, Ur. l. RS št. 19/94 in naslednji) in Sodnim redom (Ur. l. RS št. 87/2016), sodniki pa sodijo v senatih, ki so določeni z letnim razporedom. Okoliščin, ki bi vzbudile dvom, da je bilo tako tudi v navedenih zadevah, dodeljenih višji sodnici B.B., tožnica ni navedla.

9. Vrhovno sodišče je v okviru obravnavane pritožbe presojalo le pravilnost in zakonitost odločitve predsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi zahteve tožnice za izločitev višjih sodnic, zato se do pritožbenih navedb, ki niso v zvezi z izločitvenim razlogom in ki se nanašajo na domnevne napake v postopku odločanja o pritožbi v zadevi Pdp 776/2018, ne opredeljuje. Tudi predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča je bila dolžna v okviru predloga za izločitev odločati le o obstoju okoliščin, ki utemeljujejo izločitev sodnika in se do domnevnih procesnih napak, ki naj bi jih zagrešile višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, ni bila dolžna opredeljevati. Zadošča pojasnilo, da procesne napake, tudi če so bile storjene v postopku, same po sebi ne predstavljajo izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.

10. Ker je odločitev predsednice Višjega delovnega in socialnega sodišča, da zatrjevani izločitveni razlogi niso podani, pravilna, je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

11. Vrhovno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

1 Prim. sklep Dsp 3/2019 z dne 19. 3. 2019.