Court partially allows appeal reducing lawyer fees by ruling separate fee items must be distinct from other services.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe higher court partially upheld the appeal against a first-instance decision ordering the plaintiff to pay legal costs. The plaintiff argued that a client consultation and bill drafting were already covered by a separate fee for filing an objection, making the additional charges unjustified. The court found the consultation was indeed redundant but determined the bill drafting was a distinct service not covered by other tariff items, thus partially reducing the awarded fees.
Legislator-Regeste
KI-generiert155. člen ZPP; 365. člen ZPP: When assessing recoverable legal costs, the court must consider only expenses necessary for justice; if specific tariff rates exist, they apply, and distinct services not covered by other tariff items may be separately charged even if related to the same case.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan povrniti drugemu tožencu, zniža na 239,3 EUR. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.
II. Drugi toženec je dolžan tožniku v roku 15 dni plačati 73,2 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.
[JEDRO]
Sestanek/posvet s stranko je v obravnavani zadevi storitev, ki je že zajeta v drugi priznani odvetniški storitvi (sestava ugovora). Sestava stroškovnika v priglašeni višini 50 točk pa ni storitev, ki bi bila zajeta v tej ali kaki drugi vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek ustavi, ter tožniku naložilo, da v 15 dneh povrne prvemu tožencu 55, drugemu pa 312,5 EUR pravdnih stroškov.
2. Tožnik pravočasno izpodbija stroškovno odločitev v zvezi z drugim tožencem in kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe odvetniške tarife, saj mu je neupravičeno naložilo v plačilo vse stroške, ki jih je priglasil drugi toženec, in sicer strošek nagrade za sestanek s stranko v višini 100 točk ter strošek sestave stroškovnika v višini 50 točk. Ker ne gre za samostojni storitvi, temveč sta že zajeti v drugih postavkah, predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega dela sklepa.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. V skladu s 155. členom ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.
5. V tarifni številki 39 OT je določeno, da lahko odvetnik obračuna posvete s stranko in preglede listih ter razna druga obvestila oziroma dopise, kamor spada tudi sestava stroškovnika, kadar gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.
6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sestanek/posvet s stranko v obravnavani zadevi storitev, ki je že zajeta v drugi priznani odvetniški storitvi (sestava ugovora). Po drugi strani pa po oceni pritožbenega sodišča sestava stroškovnika v priglašeni višini 50 točk ni storitev, ki bi bila zajeta v tej ali kaki drugi vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.
7. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano odločitev v stroškovnem delu spremenilo tako, da je tožniku naložene pravdne stroške (v razmerju do drugega toženca) znižalo za 100 točk, torej za 60 EUR, (povečano za 22 % DDV 73,2 EUR), kar pomeni, da je dolžan drugemu tožencu plačati „le“ 239,3 EUR. Temu ustrezno je višje sodišče spremenilo izpodbijani del sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
8. Tožnik je s pritožbo delno uspel, in sicer višje sodišče ocenjuje, da je njegov uspeh približno 2/3 (tožnik je zahteval znižanje za 150 odvetniških točk, uspel pa glede 100 točk), zato mu mora drugi toženec povrniti temu ustrezen del stroškov, ki so tožniku nastali s pritožbo (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnikove stroške odmerilo na 109,8 EUR odvetniških stroškov, z vključenim DDV. Dve tretjini odmerjenih stroškov znašata 73,2 EUR, kar je tožniku dolžan povrniti drugi toženec v roku in pod pogoji, kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa. Povrnitve sodne takse za pritožbo tožnik ni priglasil.