Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSC Sklep EPVDp 22/2020 ECLI:SI:VSCE:2020:EPVDP.22.2020 KI-generiert

Court dismisses appeal against one-year foreign driver ban, ruling statutory duration is fixed and cannot be shortened.

Geschäftsnummer VSC Sklep EPVDp 22/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court rejected the appellant's appeal, confirming the first-instance decision imposing a one-year ban on using a foreign driver's license. The appellant argued the ban threatened their livelihood and requested a reduction, but the court found no legal basis to alter the statutory duration. Consequently, the court held that the fixed one-year period mandated by law cannot be adjusted based on the driver's personal circumstances.

Legislator-Regeste

KI-generiert

8th paragraph of Article 22 of the Offences Act; The court lacks authority to determine the duration of a ban on using a foreign driver's license when the law prescribes a fixed period of one year, rendering such a ban mandatory and non-adjustable.

Schlagwörter

KI-generiert
foreign driver's license ban duration fixed statutory period offences act appellate review procedural error costs of appeal Fahrzeugart

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
8th paragraph of Article 22 of the Offences Act
3rd paragraph of Article 154 of the Offences Act
3rd paragraph of Article 163 of the Offences Act
1st paragraph of Article 147 of the Offences Act
Tariff No. 8407 of the Court Fees Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Iz povzetega osmega odstavka 22. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitev, da storilec izpolnjuje pogoje za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, nima možnosti določanja trajanja te prepovedi, saj je ta predpisana v določenem trajanju enega leta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za obdobje enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan 10. 11. 2019, ko je storil prekršek, s katerim je kot voznik motornega vozila B kategorije dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, plačila sodne takse pa ga je oprostilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma se pritožuje zaradi odločitve o sankcijah (1., 3. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bilo storilcu, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja izdanega na Hrvaškem, s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 10. 11. 2019, ki je postala pravnomočna 19. 11. 2019, za prekršek, ki ga je storil 10. 11. 2019 izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker osmi odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, je prvostopenjsko sodišče storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za obdobje enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 10. 11. 2019.

5. Iz povzetega osmega odstavka 22. člena v zvezi s tretjim odstavkom istega člena jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitev, da storilec izpolnjuje pogoje za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, nima možnosti določanja trajanja te prepovedi, saj je ta predpisana v določenem trajanju enega leta. Poleg tega ne gre za postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odmerjalo sankcijo za storjeni prekršek in zato sodišče v okviru predmetnega postopka nima zakonske podlage, da bi upoštevalo posledice, ki jih bo za storilca in njegovo življenje imela izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije in da bi na osnovi takih navedb storilca oprostilo izrečenega ukrepa ali mu skrajšalo obdobje prepovedi, kot to neutemeljeno predlaga v pritožbi. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da izrečen ukrep ogroža njegovo eksistenco, ker ima na območju Republike Slovenije v zakupu vinograd in druge kmetijske površine, ki predstavljajo njegov vir preživljanja.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede obveznosti plačila sodne takse, ko iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se ga oprosti plačila sodne takse iz obrazložitve pa, da mora plačati 30,00 EUR, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da po splošnem pravilu pravnomočen postane le izrek sodne odločbe in zato velja odločitev, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, to je, da se storilca oprosti plačila sodne takse (kar je storilcu pojasnilo že prvostopenjsko sodišče).

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.