Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSC Sklep III Cpg 36/2020 ECLI:SI:VSCE:2020:III.CPG.36.2020 KI-generiert

Appeal dismissed; court upheld tax exemption denial based on sufficient assets and positive bank balance.

Geschäftsnummer VSC Sklep III Cpg 36/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance court's decision to deny a tax exemption. The appellant argued procedural flaws and insufficient scrutiny of financial circumstances, but failed to rebut the first court's findings of positive bank balances and profitability. The court ruled that the appellant possessed sufficient means to pay the tax immediately, satisfying the statutory requirement for exemption denial.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZST-1 11. člen 3. odstavek; ZPP 338. člen 1. odstavek, 339. člen 2. odstavek 14. točka, 350. člen 2. odstavek, 353. člen, 365. člen 2. točka, 366. člen 1. odstavek, 15. člen ZIZ: When a party has sufficient assets and liquidity to pay court fees immediately, the court is correct to deny an exemption request, and such a decision is not subject to appeal on grounds of procedural error if the factual findings are not contested.

Schlagwörter

KI-generiert
court tax exemption financial solvency assessment bank balance evidence appeal dismissal ZST-1 third paragraph procedural error claim tax payment obligation kurzfristiger Kredit

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 165,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost tožene stranke, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 21. 10. 2019 za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo. Ugotovilo je, da je tožena stranka v bilanci stanja na 31. 12. 2018 na aktivni strani izkazala 157.893,79 EUR dolgoročnih sredstev in 41.045,00 EUR dolgoročnih obveznosti. Kratkoročna sredstva znašajo 90.422,45 EUR in kratkoročne obveznosti 174.361,26 EUR. Bilančni dobiček znaša 25.509,19 EUR, čisti poslovni izid 1.489,47 EUR. Stanje na TRR je na 31. 12. 2019 znašalo 94,04 EUR in je bilo od oktobra do decembra ves čas pozitivno. Dolgoročna sredstva presegajo obveznosti, prav tako tožena stranka izkazuje bilančni dobiček. Kratkoročne obveznosti sicer presegajo kratkoročna sredstva, kar kaže na določene likvidnostne težave, vendar je stanje na TRR v obravnavanem trimesečnem obdobju presegalo znesek sodne takse 165,00 EUR. Glede na ugotovljeno premoženjsko in likvidnostno stanje ter znesek sodne takse 165,00 EUR ima tožena stranka dovolj sredstev za takojšnje plačilo v celotnem znesku.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), predvsem ni ravnalo skrbno pri presoji vseh okoliščin, pomembnih pri odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse. Sklep ima skladno s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek nasprotuje razlogom oziroma sodišče v obrazložitvi konkretno ne pojasni katerih pogojev ne izpolnjuje v skladu s taksno zakonodajo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da se sklepa ne da preizkusiti, da izrek nasprotuje razlogom in da v obrazložitvi ni navedeno katerih pogojev tožena stranka ne izpolnjuje. Že v pritožbi povzema odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: da posluje z dobičkom in da nima blokiranega transakcijskega računa. V skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena (za pravne osebe, kar je tožena stranka) upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 165,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost tožene stranke, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.

5. Tožena stranka neutemeljeno opozarja na nepotreben pravni pouk, da rok za plačilo takse in za ugovor začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa, saj ga je sodišče dolžno zapisati v skladu s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1. Ali bo sodišče sprejelo kakšno sankcijo pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa ali po tem je preuranjeno sklepati. To je lahko predmet morebitnega drugega pritožbenega postopka. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.