Court dismisses appeal for involuntary psychiatric hospitalization due to non-compliance with medication and danger to self/others.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellate court dismissed the patient's appeal, upholding the first-instance decision to admit him to a special ward without consent. The patient argued he took his HIV and psychiatric medications regularly, while the court found his bipolar disorder and HIV status necessitated involuntary treatment due to erratic medication use and violent behavior. The court ruled that the patient's impaired reality testing and aggression posed a significant risk, making voluntary or alternative treatment options inappropriate at this stage.
Legislator-Regeste
KI-generiertZakon o duševnem zdravju 1. odstavek 39. člen; 1. odstavek 71. člen: Involuntary admission to a special ward without consent is legally justified when a patient with severe mental illness and impaired reality testing poses a danger to themselves or others due to non-compliance with prescribed medication, provided no other suitable form of treatment exists.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženec zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, Oddelek za psihiatrijo, brez privolitve v nujnih primerih, za obdobje šestih tednov od izdaje sklepa, to je najdlje do 8. 5. 2020.
2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija udeleženec. V pritožbi navaja, da ne drži zaključek prvostopnega sodišča, da udeleženec redno ne jemlje predpisanih zdravil. Redno jemlje zdravila proti virusu HIV kot tudi predpisana zdravila za njegovo duševno bolezen. Vsa zdravila redno jemlje. Sodišču predlaga, v kolikor je možno, da bi se ga iz psihiatrije odpustilo v najkrajšem možnem času. Doma ima vrt, katerega je potrebno obdelati. Smiselno predlaga ugodno rešitev pritožbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ni sporno, da udeleženec boleha za duševno boleznijo - bipolarna manična motnja s psihotičnimi doživetji, zraven tega boleha še za sladkorno bolezenijo in je HIV pozitiven. Zaradi navedene duševne bolezni ima hudo moteno presojo realnosti, zlati pa sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Je napadalen in zmeraj znova prihaja do fizičnih obračunov zlasti z njegovimi bližnjimi. V posledici duševne bolezni tudi opušča redno jemanje zdravil (zaslišani je povedal, da določena zdravila sicer potrebuje, ampak jih jemlje po lastni presoji), kar izhaja tudi iz poročila psihiatrične bolnišnice, zaradi česar je poslabšana raven krvnega sladkorja, zlasti pa se navedeno izkazuje v nenehnem fizičnem obračunavanju z njegovimi bližnjimi in celo zdravstvenim osebjem. Navedeno ravnanje udeleženca je predvsem v opustitvi predpisanega jemanja zdravil, kot ugotavlja tudi izvedenec psihiatrične stroke J.K. Prvostopno sodišče ima tako prav, da udeleženec v posledici poslabšanja njegove duševne motnje huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih, zaradi česar je potrebno njegovo zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom vse do takšne stabilizacije duševnega zdravja udeleženca, da se bo lahko zdravljenje nadaljevalo na odprtem oddelku psihiatrije ali ambulantno. V obstoječi fazi duševne bolezni udeleženca pa druge oblike zdravljenja niso primerne, ker vzrokov in ogrožanja z drugimi oblikami pomoči ni mogoče odvrniti. Tako tudi izvedenec psihiatrične stroke.
5. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje prvostopnemu sodišču, da v obravnavanem primeru obstajajo vsi pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Prvostopno sodišče je izhajajoč iz izvedenskega mnenja tudi pravilno določilo dobo zdravljenja (najdlje do 8. 5. 2002), ker je v navedenem obdobju ob rednem jemanju zdravil pričakovati izboljšanje zdravljenja udeleženca in njegov odpust iz zaprtega oddelka psihiatrije. V kolikor pa se stanje udeleženca že poprej v toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, ga lahko psihiatrična bolnišnica že pred navedenim rokom odpusti iz navedenega oddelka (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
6. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku.
7. Pritožbeni stroški niso priglašeni.