Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep I Cp 2258/2019 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2258.2019 KI-generiert

Inheritance court dismissed appeal when third party disputes property inclusion in estate.

Geschäftsnummer VSL Sklep I Cp 2258/2019
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's decision to exclude a specific property from the estate. The appellant argued that a house on disputed land should be included in the inheritance, noting the deceased paid taxes on it while the land was owned by the municipality. The court ruled that inheritance courts can only decide on estate scope in disputes between heirs; when a third party contests ownership, the matter falls outside the inheritance court's jurisdiction and requires separate legal proceedings.

Legislator-Regeste

KI-generiert

162. člen Zakona o dedovanju; 11. člen Stvarnopravnega zakonika: Inheritance courts may adjudicate estate scope disputes solely between heirs, but cannot resolve ownership claims involving third parties, which constitute non-inheritance legal relations requiring separate judicial resolution.

Schlagwörter

KI-generiert
inheritance court jurisdiction estate scope dispute third party ownership land registry principle Zakon o dedovanju Vorsorgeausgleich Scheidung auf gemeinsames Begehren Eigentumsteilung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
162. člen Zakona o dedovanju
V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju, ZD).
11. člen Stvarnopravnega zakonika
8. člen Zakona o zemljiški knjigi
10. člen Stvarnopravnega zakonika
221. člen Zakona o dedovanju
350. člen Zakona o postopku pri pritožbah
365. člen Zakona o postopku pri pritožbah
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zapuščinsko sodišče lahko v primeru spora o obsegu zapuščine sámo odloča o dejanskih in pravnih vprašanjih le, če gre za spor med dediči. V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati v sporu o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne. Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim, pa zapuščinsko sodišče v takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka. Gre namreč za pravna razmerja, ki niso dednopravne narave in so zato domena drugih načinov rešitve oz. pravdnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je iz zapuščine izločilo premoženje, ki ga je zapustnikova vdova A. A. izločala iz naslova skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom, kar sta ji sodedinji pripoznali. Ugotovilo je obseg premoženja, ki sodi v zapuščino ter razglasilo dediče na podlagi zakonitega dedovanja. Dedinje so se k dedovanju priglasile, nato pa sklenile dedni dogovor.

2. Zoper odločitev o obsegu premoženja, ki spada v zapuščino, se pritožuje dedinja A. A. Opozarja, da med naštetim premoženjem ni navedena stavba, ki stoji na parc. št. 1/2, k. o. ... Zapustnik je bil lastnik stavbe, zgrajene na tujem zemljišču, in je zanjo plačeval davek od premoženja ter vse potrebne stroške. Za zemljišče je bila z Občino ... sklenjena najemna pogodba, s katero se je najem podaljševal za določen čas. Tudi zadnja najemna pogodba z dne 20. 7. 2015 je bila sklenjena za določen čas, in sicer do sprejema prostorskega akta za S. Druga okrajna sodišča so v dejansko identičnih primerih odločala tudi o dedovanju počitniških hiš na S., ki v času zapuščinskega postopka še niso bile vpisane v zemljiški knjigi.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče odloči tudi o dedovanju počitniške hiše – vikenda, stoječega na parceli 1/2, k. o. ...

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju, ZD). V zapuščino sodi zgolj tisto premoženje, ki je bilo last zapustnika v trenutku njegove smrti. Matična evidenca stvarnih pravic na nepremičninah, med katere sodi lastninska pravica, je zemljiška knjiga. Upoštevati je treba, da je vknjižba lastninske pravice konstitutivne narave zgolj v primeru pravno poslovne pridobitve. Sicer vpis ustvarja (le) domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (gre za t. i. publicitetno načelo, uzakonjeno v 11. členu Stvarnopravnega zakonika, SPZ), pri čemer se lahko vsakdo zanese na pravilnost takšne domneve, saj tisti, ki vpisano lastninsko pravico upošteva v dobri veri, ne sme trpeti škodljivih posledic - načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 8. členu Zakona o zemljiški knjigi in 10. členu SPZ.

5. Zapuščinsko sodišče lahko v primeru spora o obsegu zapuščine sámo odloča o dejanskih in pravnih vprašanjih le, če gre za spor med dediči. V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati v sporu o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne. Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim kot v obravnavanem primeru, pa zapuščinsko sodišče v takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka. Gre namreč za pravna razmerja, ki niso dednopravne narave in so zato domena drugih načinov rešitve oz. pravdnega sodišča. Dedinje so namreč na zapuščinski obravnavi pojasnile, da je parcela v lasti občine, hiša na parceli pa last zapustnika in da občine na podlagi listin, s katerimi razpolagajo, ne želi urediti zemljiškoknjižnega stanja. Dedinja ima tako možnost, da sproži ustrezne postopke za razrešitev nastale situacije, nato pa predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju (221. člena ZD). Sklepi nekaterih drugih okrajnih sodišč, ki so v identičnih primerih odločili tudi o dedovanju počitniških hiš na S., pa za odločitev niso merodajni. Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče na te sklepe nista vezana.

6. Izpodbijani sklep ni obremenjen s kršitvami, ki jih očita pritožba, niti s tistimi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (druga alineja 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).