Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep IV Cpg 640/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CPG.640.2019 KI-generiert

Appeal allowed: Share division in closed company valid without shareholder meeting if contract lacks clear prohibition.

Geschäftsnummer VSL Sklep IV Cpg 640/2019
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Gutgeheissen (Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance decision, ordering the case returned for new adjudication. The applicant sought to record a change in shareholders and shares based on a final inheritance ruling, arguing that the company's articles of association did not explicitly prohibit share division or require a shareholder meeting for such changes. The court found the lower court's reasoning erroneous because the law permits share division in inheritance cases unless the articles of association contain clear, unambiguous provisions forbidding it or assigning this power to the shareholders' meeting.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZGD-1 483. odstavek 4.; ZGD-1 505. člen: Share division in a closed company is valid upon inheritance without a shareholder meeting decision unless the articles of association explicitly and unambiguously prohibit it or assign such authority to the meeting.

Schlagwörter

KI-generiert
closed company law share division inheritance articles of association shareholder meeting power company registration ZGD-1 provisions legal certainty

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
42. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register
43. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register
11. člen Družbene pogodbe subjekta vpisa
474. člen ZGD-1
483. člen ZGD-1
504. člen ZGD-1
505. člen ZGD-1

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Okrajno sodišče v Ljubljani, II D 146/2018

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Zakonska ureditev je odraz volje zakonodajalca, da družbenikom prepusti izbiro, ali želijo imeti zaprto ali odprto družbo. Ta njihova izbira pa je izražena v določilih družbene pogodbe, pri čemer morajo biti določbe o prepovedi delitve poslovnega deleža ali o pristojnosti skupščine, da odloča o delitvi poslovnega deleža, jasne in nedvoumne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo pritožbo A. K. proti sklepu istega sodišča Srg 2019/30294 z dne 2. 9. 2019. S slednjim je namreč višja sodniška pomočnica zavrgla predlog A. K. za vpis spremembe družbenikov in poslovnih deležev zaradi njihove delitve, ker predlagatelj po pozivu sodišča ni predložil sklepa skupščine o spremembi družbene pogodbe zaradi delitve poslovnega deleža in dopolnjenega predloga s priglasitvijo spremembe družbene pogodbe (ker seštevek osnovnih vložkov ni enak osnovnemu kapitalu družbe).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z dovolitvijo predlaganega vpisa spremembe družbenikov in družbene pogodbe v sodni register oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena družbi, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj je (kot dedič in pridobitelj dela poslovnega deleža) predlagal vpis spremembe družbenikov in poslovnih deležev na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju poslovnega deleža zapustnika – prejšnjega družbenika. Predlogu je priložil pravnomočen sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II D 146/2018 z dne 13. 6. 2019 (1. točka drugega odstavka 42. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register – v nadaljevanju Uredba) in prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih in njihovih poslovnih deležih z notarskim potrdilom opr. št. Sv – 976/2019, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom o dedovanju (2. točka prvega odstavka 43. člena Uredbe).

6. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da delitev podedovanega poslovnega deleža ne pomeni le delitve posameznega poslovnega deleža, pač pa tudi spremembo družbene pogodbe, ker se spreminja višina osnovnih vložkov oziroma poslovnih deležev. O spremembi družbene pogodbe pa morajo odločiti družbeniki na skupščini, kar izhaja tako iz točke a, drugega odstavka 11. člena Družbene pogodbe subjekta vpisa in določbe 516. člena ZGD-1. Ker sprememba števila poslovnih deležev nujno pomeni tudi spremembo družbene pogodbe, sklep o dedovanju ne more mimo volje skupščine družbe in s tem posegati v notranja razmerja v družbi mimo volje ostalih družbenikov.

7. Z navedenim materialnopravnim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša. Res je sicer obvezna sestavina družbene pogodbe tudi znesek osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedba družbenika za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež (tretji odstavek 474. člena ZGD-1). Delitev poslovnega deleža načeloma ni dopustna, ZGD-1 pa v četrtem odstavku 483. člena dopušča izjeme pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju; družbena pogodba pa lahko delitev poslovnega deleža prepove. Iz 505. člena ZGD-1 izhaja možnost, da o delitvi in prenehanju poslovnih deležev odločajo družbeniki (na skupščini), vendar le, če že družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe (drugi odstavek 504. člena ZGD-1).

8. Navedena zakonska ureditev je odraz volje zakonodajalca, da družbenikom prepusti izbiro, ali želijo imeti zaprto ali odprto družbo. Ta njihova izbira pa je izražena v določilih družbene pogodbe, pri čemer morajo biti določbe o prepovedi delitve poslovnega deleža ali o pristojnosti skupščine, da odloča o delitvi poslovnega deleža, jasne in nedvoumne.

9. Iz Družbene pogodbe subjekta vpisa ne izhaja, da bi družbena pogodba prepovedala delitev poslovnega deleža, niti v 11. členu, ki ureja pristojnosti skupščine, ne določa, da bi družbeniki na njej odločali o delitvi poslovnih deležev. Te pristojnosti skupščine pa spričo zgoraj obrazloženega ni mogoče podvreči določbi, da skupščina odloča o spremembi družbene pogodbe. Zato je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je bil za delitev zapustnikovega deleža v subjektu vpisa ne glede na sklep o dedovanju, s katerim so si njegovi dediči poslovni delež razdelili, potreben še sklep skupščine o delitvi poslovnega deleža. Do delitve je prišlo že s sklepom o dedovanju skladno s sklenjenim dednim dogovorom dedičev, saj za prepoved delitve oziroma potrebnost sklepa skupščine za delitev v družbeni pogodbi ni podlage.

10. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava registrsko sodišče ni presojalo vseh pogojev za odločitev o predlaganem vpisu, zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).