Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep I Cp 594/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.594.2020 KI-generiert

Appeal dismissed; plaintiff failed to substantiate damages claim with specific facts or evidence.

Geschäftsnummer VSL Sklep I Cp 594/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal and upheld the first-instance judgment rejecting the lawsuit. The plaintiff alleged physical assault and perjury by defendants but failed to provide a concrete factual scenario, specific damages calculation, or supporting evidence in the complaint or its amendment. Consequently, the court found the claim non-individualized and procedurally defective under the Code of Civil Procedure.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 366 of the Code of Civil Procedure; Article 108 of the Code of Civil Procedure: A plaintiff must substantiate their claim with specific facts and evidence; failure to do so renders the claim inadmissible and the dismissal of the action valid.

Schlagwörter

KI-generiert
Code of Civil Procedure inadmissible claim non-individualized damages procedural defect evidence requirement appeal dismissal substantiation of claim Verletzung der Begründungspflicht

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 366 of the Code of Civil Procedure
Article 108 of the Code of Civil Procedure
Article 350 of the Code of Civil Procedure
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik mora razumeti, da pravdni postopek, v katerem lahko uveljavlja svoje pravice, predpisuje tako formalne kot vsebinske zahteve, ki jih ne s tožbo ne z njeno popravo ni izpolnil. Tožnik sploh ni opisal konkretnega življenjskega primera, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost tožencev, ki jo je opredelil v dopolnitvi tožbe na 100.000,00 EUR za prvega in na 150.000,00 EUR in 20.000,00 EUR za drugega in tretjega; ne tožba ne njena dopolnitev nista docela razumljivi, obe skupaj in vsaka zase sta nepopolni in ne ustrezata vlogi, ki bi bila sposobna obravnavanja. V tožbi navaja zgolj to, da naj bi ga prvi toženec 21. 8. 2019 fizično napadel, v dopolnitvi tožbe pa, da so toženci na sodišču lagali in da je bil sam obsojen na 4 in pol leta zapora. Na podlagi tega se tožnikovega tožbenega zahtevka se ne da individualizirati – ni jasno, kakšna oz. katera škoda naj bi mu bila storjena, s čim konkretno, kaj predstavlja zahtevani znesek, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo z dne 4. 9. 2019, ker je v roku, ki mu ga je podelilo s sklepom 21. 11. 2019 in nato še s sklepom 11. 12. 2019, ni ustrezno popravil in dopolnil.

2. Proti sklepu se je tožnik pritožil, brez opredelitve zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga. V pritožbi navaja, da je bil zaprt na podlagi laži, da je dokazal, da ni kriv. Navaja, da so bili tožniki priče, bilo je izsiljevanje, da jim proda hišo, pretepli so ga, ga maltretirali, žena je morala bežati. Zahteva odškodnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker pritožba ne vsebuje ne formalnih ne vsebinsko povsem razumljivih razlogov, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pri tem je ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene absolutno bistvene kršitve pravdnega postopka in da je ravnalo pravilno in zakonito, ko je nerazumljivo in nepopolno tožbo tožnika, ki je v podeljenem roku ni ustrezno popravil oziroma dopolnil, zavrglo (4. in 5. odst. 108. čl. ZPP).

5. Tožnik mora razumeti, da pravdni postopek, v katerem lahko uveljavlja svoje pravice, predpisuje tako formalne kot vsebinske zahteve, ki jih ne s tožbo ne z njeno popravo ni izpolnil. Tožnik sploh ni opisal konkretnega življenjskega primera, iz katerega naj bi izhajala odškodninska obveznost tožencev, ki jo je opredelil v dopolnitvi tožbe na 100.000,00 EUR za prvega in na 150.000,00 EUR in 20.000,00 EUR za drugega in tretjega; ne tožba ne njena dopolnitev nista docela razumljivi, obe skupaj in vsaka zase sta nepopolni in ne ustrezata vlogi, ki bi bila sposobna obravnavanja. V tožbi navaja zgolj to, da naj bi ga prvi toženec 21. 8. 2019 fizično napadel, v dopolnitvi tožbe pa, da so toženci na sodišču lagali in da je bil sam obsojen na 4 in pol leta zapora. Na podlagi tega se tožnikovega tožbenega zahtevka se ne da individualizirati – ni jasno, kakšna oz. katera škoda naj bi mu bila storjena, s čim konkretno, kaj predstavlja zahtevani znesek, predloženih ni nobenih dokazov, vlogi nista v zadostnem številu izvodov.

6. Tožnikovo pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP).