Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep II Cpg 549/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.549.2019 KI-generiert

Appeal dismissed; court fee payment obligation remains despite accounting dispute with third party.

Geschäftsnummer VSL Sklep II Cpg 549/2019
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The High Court in Ljubljana dismissed the appeal and upheld the first-instance court's decision to reject the plaintiff's notice of appeal due to non-payment of the court fee. The plaintiff argued that a dispute with their accountant prevented the issuance of a payment receipt, yet the court verified bank records and found no evidence of the required 210 EUR fee payment. The court ruled that a civil dispute with an accountant does not exempt a party from the legal duty to prove court fee payment, and the absence of a receipt or bank record constitutes proof of non-payment.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZPP 105.a odst. 3; ZPP 365. 2. Tožba za razveljavitev sklepa o umaknjenosti pritožbe se zavrne, če tožba ni priložila dokazila o plačilu sodne takse, saj okoliščina spora z računovodstvom ne izključuje obveznosti dokazovanja plačila.

Schlagwörter

KI-generiert
court fee payment notice of appeal accounting dispute burden of proof ZPP 105.a bank records verification dismissed appeal Krankenscheingebühr

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Okoliščina, da je tožena stranka v sporu z računovodstvom, ne spreminja njene obveznosti, da (če hoče preprečiti učinkovanje iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP) dokaže, da je dolžno sodno takso plačala.

Ugotovitev, da iz evidence Uprave za javna plačila izhaja, da tožena stranka sodne takse v predvidenem roku ni plačala, je pravilna. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilno preverilo prilive na svoj transakcijski račun. Ker iz nobenega od navedenih dokumentov ne izhaja, da je tožena stranka sodno takso za napoved pritožbe v višini 210,00 EUR plačala in ker - kot že obrazloženo - potrdila o opravljenem plačilu ni predložila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku, razveljavitve izpodbijanega sklepa v tem pritožbenem postopku torej ne more doseči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dne 16. 11. 2018 izdalo sodbo in sklep VI Pg 2404/2017 (496. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP), zoper katero je tožena stranka dne 17. 12. 2018 1 napovedala pritožbo. Ker ob vložitvi vloge, ki je vsebovala napoved pritožbe, ni plačala sodne takse, jo je sodišče s plačilnim nalogom VI Pg 2404/2017 z dne 18. 12. 2018 (list. št. 60 in 61) pozvalo, naj plača sodno takso za napoved pritožbe v znesku 210,00 EUR.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje napoved pritožbe tožene stranke zoper sklep in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 2404/2017 z dne 16. 11. 2018, vložena 14. 12. 2018, štelo za umaknjeno. Ugotovilo je namreč, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 2. 2019 zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (in jo pri tem opozorilo, da začne rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu teči naslednji dan po vročitvi sklepa oziroma - v primeru pritožbe - po vročitvi odločitve pritožbenega sodišča), da je takšno odločitev potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 29. 5. 2019 (list. št. 77), da v petnajstdnevnem roku, ki je začel teči po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, tožena stranka sodne takse ni plačala in da tudi po pozivu sodišča v naknadnem tri dnevnem roku sodišču ni predložila dokazila o plačilu.

3. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na tretji odstavek 105.a člena ZPP.

4. Proti citiranemu sklepu je tožena stranka pravočasno vložila laično pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni uveljavljala, je pa navedla, da se z obrazložitvijo sodišča ne strinja, saj je sodno takso zagotovo plačala. Storitve plačil opravlja računovodkinja, ker pa je s to tožena stranka zaradi težav s plačevanjem obveznosti do nje v sporu, ji potrdila o plačilu ne želi izdati. Pritožbeno sodišče tako poziva, da ponovno preveri, ali je morda spregledalo prejeto plačilo sodne takse in je zato prišlo do napake.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, nastopi, če stranka ne plača sodne takse v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, (1) da je (prvostopenjsko sodišče) v sklepu o zavrnitvi predloga z dne 14. 2. 2019 toženo stranko opozorilo, da začne rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu teči naslednji dan po vročitvi sklepa oziroma - v primeru pritožbe - po vročitvi odločitve pritožbenega sodišča, (2) da je bila s sklepom pritožbenega sodišča z dne 29. 5. 2019 odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse potrjena, (3) da je bil ta sklep toženi stranki vročen dne 7. 6. 2019 in (4) da je takrat začel teči tudi 15 dnevni rok za plačilo sodne takse. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje tožena stranka pritožbeno ni izpodbijala. Prav tako ne (pravilne) ugotovitve sodišča prve stopnje, da po pozivu prvostopenjskega sodišča dokazila o plačilu sodne takse ni predložila. Pritožbeno je uveljavljala le, da je sodno takso zagotovo plačala in sodišče pozvala, da ponovno preveri, ali je spregledalo prejeto plačilo in je zato prišlo do napake. Ker je s svojo računovodkinjo v sporu, ji namreč ta potrdila o plačilu ne želi izdati. Izrecno torej izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da iz evidence Uprave za javna plačila izhaja, da tožena stranka sodne takse v predvidenem roku ni plačala.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je očitek neutemeljen. Tožena stranka tovrstne ugotovitve ni ovrgla s predložitvijo potrdila o plačilu. Pritožnica se namreč ne more uspešno sklicevati na to, da ji računovodkinja zaradi spora ne želi izdati potrdila o plačilu. V obravnavanem primeru je relevantno zgolj vprašanje, ali je tožena stranka sodno takso za napoved pritožbe v višini 210,00 EUR po plačilnem nalogu z dne 18. 12. 2018 plačala, ne pa vprašanje, kakšen odnos ima zavezanka za plačilo sodne takse (tj. tožena stranka) s svojo računovodkinjo, ki naj bi v obravnavanem primeru izvedla storitev plačila. Povedano drugače - okoliščina, da je tožena stranka v sporu z računovodstvom, ne spreminja njene obveznosti, da (če hoče preprečiti učinkovanje iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP) dokaže, da je dolžno sodno takso plačala. Ker sama pravi, da potrdila o plačilu nima (ker ji ga računovodkinja noče izdati), pa ji to v tem primeru ni uspelo.

9. Ugotovitev, da iz evidence Uprave za javna plačila izhaja, da tožena stranka sodne takse v predvidenem roku ni plačala, je pravilna. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilno preverilo prilive na svoj transakcijski račun (prim. plačilni promet UJPnet, pripet k list. št. 88 in plačilni promet UJPnet, pripet k list. št. 89, iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje v relevantnem obdobju plačilo preverjalo tako po referenci kot tudi po znesku sodne takse). Po prejemu obravnavane pritožbe je to (kot ga je pozvala pritožnica) storilo še enkrat (prim. plačilni promet UJPnet, pripet k list. št. 95 in plačilni promet UJPnet, pripet k list. št. 96). Ker iz nobenega od navedenih dokumentov ne izhaja, da je tožena stranka sodno takso za napoved pritožbe v višini 210,00 EUR plačala in ker - kot že obrazloženo - potrdila o opravljenem plačilu ni predložila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku, razveljavitve izpodbijanega sklepa v tem pritožbenem postopku torej ne more doseči.

10. Glede na zgornje razloge je pritožba tožene stranke neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče poleg tega ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Vloga, ki je vsebovala napoved pritožbe, je bila po pošti priporočeno poslana dne 14. 12. 2018.