Appeal dismissed; prior first-instance judge does not automatically compromise entire court's impartiality.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Supreme Court rejected the defendant's request to transfer jurisdiction to another High Court due to concerns about impartiality. The defendant argued that a High Court judge who previously decided the case at the first instance could not objectively rule on the appeal. The court held that the mere fact of a judge's prior involvement does not objectively undermine the impartiality of the entire High Court bench.
Legislator-Regeste
KI-generiert67. člen Zakona o pravdnem postopku; Ni mogoče vnaprej trditi, da je celotno višje sodišče nepristransko, le če je eden njegovih sodnikov že odločal v zadevi na prvi stopnji.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Ni mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je bila na to sodišče imenovana sodnica, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 44.834,00 EUR s pripadajočimi obrestmi, v preostanku (za znesek 30.166,00 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnika.
2. Toženka je v pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani predlagala prenos pristojnosti na drugo višje sodišče. Kot bistveno navaja, da je sodnica, ki je odločala v zadevi na prvi stopnji, nastopila delo kot višja sodnica v Ljubljani. Po mnenju predlagateljice zaradi imenovanja sodnice obstaja dvom v nepristranskost in neodvisnost odločanja Višjega sodišča v Ljubljani. Pojasnjuje, da bi lahko sodnica o pritožbi „na kavi kasneje debatirala“ s sodnico, ki ji bo zadeva dodeljena v delo.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med „druge tehtne razloge“ je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. V tem primeru mora predlagateljica navesti takšne objektivne okoliščine, zaradi katerih bi se pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti pojavil upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na določenem sodišču. Okoliščine, ki jih navaja toženka, po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti v zadevi.
5. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ni razlogov za delegacijo pristojnosti višjega sodišča, če eden izmed višjih sodnikov sodeluje pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje. 1 Ni torej mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je bila na to sodišče imenovana sodnica, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji. Ta okoliščina sama po sebi ne ogroža objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča. Prav tako to dejstvo ne more utemeljiti resnega dvoma strank v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča. Sodnikom je namreč treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali po ustavi in zakonu in da bodo sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno. 2 Navedbe toženke o pogovorih o zadevi (tj. pogovorih o vsebini pritožbe) na kavi v resnici pomenijo le hipotetična predvidevanja o zavestnem pristranskem ravnanju s strani celotnega sodišča. Na takšne hipotetične okoliščine ni mogoče opreti odločitve o prenosu pristojnosti.
6. Razlogi za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP torej niso podani. Zato je Vrhovno sodišče predlog toženke zavrnilo.
1 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I R 57/2003 z dne 25. 9. 2003.
2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 68/2019 z dne 23. 5. 2019.