Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep II Cp 380/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.380.2018 KI-generiert

Appeal allowed: First instance court erred by failing to obtain tax data by official duty before rejecting fee payment request.

Geschäftsnummer VSL Sklep II Cp 380/2018
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appeal court granted the appeal, quashing the first-instance decision and remanding the case for a new proceeding. The appellant argued that the lower court incorrectly rejected their request for installment payment of court fees without properly verifying their financial status. The court found the first instance erred by interpreting the appellant's consent to obtain tax data as insufficient, rather than mandating the court to actively retrieve such data by official duty under the relevant statute.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZST-1 12. odst. 2; ZST-1 12.a 5. odst.; The court must obtain financial data by official duty from existing databases when a party consents to such measures, rather than rejecting a fee payment request based on incomplete self-reported information.

Schlagwörter

KI-generiert
installment payment of fees financial status verification official duty investigation tax data retrieval court fee waiver procedural error remand for new trial

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
105.a ZPP
ZST-1 12. odst. 2
ZST-1 12.a 5. odst.
ZUPJS 49. člen
ZUPJS 51. člen
ZPP 3. točka 365. člen
ZPP 165. člen 3. odst.

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Odločitev o zavrženju tožnikovega predloga je vsaj prenagljena, če že ne napačna. Sodišče prve stopnje namreč tožnika ni pozvalo k dopolnitvi pomanjkljivih navedb, ampak zgolj k predložitvi podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki so namenjeni dokazovanju utemeljenosti predloga. Predvsem pa je napačno interpretiralo tožnikovo izjavo in soglasje z dne 15. 12. 2017, iz katerih izhaja, da tožnik nima nobenih dohodkov ali premoženja, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov v RS, in da tožnik soglaša, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega stanja po uradni dolžnosti pridobi tožnikove podatke, ki so davčna tajnost. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 moralo ustrezne podatke po uradni dolžnosti pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Gre za podatke iz 49. in 51. člena ZUPJS. Kot je razvidno iz spisa, je sodišče nekatere od teh podatkov sicer poiskalo, vendar jih v izpodbijanem sklepu ni dokazno ocenilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse.

2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je po pozivu sodišča v odrejenem roku izpolnil prejeti obrazec, v katerem je navedel zahtevane podatke za oprostitev plačila sodne takse. Podal je tudi izjavo, da nima dohodkov ali premoženja, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov v RS, in da soglaša, da pristojno sodišče z namenom ugotavljanja materialnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Sodišče je njegov predlog kljub temu zavrglo, češ da je nepopoln, vendar ni obrazložilo, katerih podatkov tožnik nima navedel. Vztraja, da izpolnjuje pogoje za obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Plačilo sodne takse za tožbo je po 105.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) procesna predpostavka. Sodišče pa lahko po drugem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5. Pravica do obročnega plačila takse torej ni absolutna in samoumevna. Tožnik bi zato moral že v tožbi, kjer je predlagal obročno plačilo takse, ustrezno pojasniti svoje gmotne razmere in utemeljiti, zakaj mu ne omogočajo izpolnitve taksne obveznosti v zakonskem roku. Tožnik tega ni upošteval. Za povrh predlogu ni priložil nobenega dokaza, tudi ne predpisanih podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. To je storil šele v naknadnem roku, ki mu ga je za dopolnitev predloga določilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 1. 12. 2017, vendar je nato njegov predlog kljub temu ocenilo kot nepopoln.

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je odločitev o zavrženju tožnikovega predloga vsaj prenagljena, če že ne napačna. Sodišče prve stopnje namreč tožnika ni pozvalo k dopolnitvi pomanjkljivih navedb, ampak zgolj k predložitvi podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki so namenjeni dokazovanju utemeljenosti predloga. Predvsem pa je napačno interpretiralo tožnikovo izjavo in soglasje z dne 15. 12. 2017, iz katerih izhaja, da tožnik nima nobenih dohodkov ali premoženja, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov v RS, in da tožnik soglaša, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega stanja po uradni dolžnosti pridobi tožnikove podatke, ki so davčna tajnost. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 moralo ustrezne podatke po uradni dolžnosti pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Gre za podatke iz 49. in 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Kot je razvidno iz spisa, je sodišče nekatere od teh podatkov sicer poiskalo, vendar jih v izpodbijanem sklepu ni dokazno ocenilo.

7. Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo pravila, ki so v ZST-1 predpisana za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov v zvezi s predlogom za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo tožnikovi pritožbi. Izpodbijani sklep je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

8. Tožnika bo treba pred ponovno odločitvijo o predlogu najprej pozvati, naj ustrezno dopolni svoje navedbe v zvezi s predlaganim obročnim plačilom takse (prvi odstavek 108. člena ZPP). Ko bo tožnikov predlog sposoben za obravnavanje, pa naj sodišče na podlagi predloženih, že zbranih in morebitnih dodatnih, po uradni dolžnosti pridobljenih podatkov o tožnikovem premoženjskem stanju, znova odloči o predlogu.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve sklepa (tretji odstavek 165. člena ZPP). Priglašeni stroški so del pravdnih stroškov, zato bo o pravici do njihovega povračila odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.