Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep I R 131/2017 ECLI:SI:VSRS:2017:I.R.131.2017 KI-generiert

Court rejects transfer of jurisdiction request as it would enable parties to 'buy' jurisdiction by manipulating court assignments.

Geschäftsnummer VSRS Sklep I R 131/2017
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction from the Piran District Court to another court. The District Court argued that the defendant's harassment and public accusations against judges created a reasonable doubt about impartiality. However, the Supreme Court held that these actions stemmed from the defendant's general negative attitude toward the judiciary rather than specific circumstances undermining the entire court's impartiality. Consequently, the court ruled that allowing such transfers would permit parties to manipulate jurisdiction by 'buying' a more favorable venue.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 67 of the Civil Procedure Act; Article 70 of the Civil Procedure Act: While a transfer of jurisdiction is possible if there is a reasonable doubt about the impartiality of a specific judge, it cannot be used as a mechanism for parties to select a court based on their personal preference, as this would constitute the impermissible 'buying' of jurisdiction.

Schlagwörter

KI-generiert
transfer of jurisdiction impartiality of court reasonable doubt buying jurisdiction Civil Procedure Act public impartiality specific judge removal Besitzesrechtsklage

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 67 of the Civil Procedure Act
Article 70 of the Civil Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Možnost, da bi stranka s svojim ravnanjem dosegla oziroma povzročila prenos pristojnosti s po njeni oceni njej nenaklonjenega sodišča na drugo, morebiti njej bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, bi namreč pomenila t. i. kupovanje pristojnosti, ki ni sprejemljivo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pri Okrajnem sodišču v Piranu med pravdnima strankama teče več pravdnih postopkov: dva za plačilo, poleg njiju pa še postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Vsi izvirajo iz že končanega izvršilnega postopka, v katerem je pristojno sodišče prodalo prej toženkino (po nasprotni strani tožnica, v nadaljevanju toženka) nepremičnino, ki jo je kupil tožnik (po nasprotni strani toženec, v nadaljevanju tožnik). Med pravdnima strankama je spor o obsegu kupljenega in pravici do uporabe.

2. Pristojno sodišče predlaga prenos pristojnosti, saj ocenjuje, da bi lahko stranke in javnost podvomili v nepristranskost sodnic. Toženka namreč že dve leti stavka pred vhodom sodišča, dnevno na poti v službo in pred njo spremlja ter nadleguje sodnice in sodno osebje, preko medijev je v javnost posredovala veliko informacij, med drugim tudi o tem, kako je sodnica A. A. povezana s kupcem nepremičnine, pozvala je k rušitvi njene hiše, jo zmerjala z rasistko in nacistko, napovedala, da ji bo na glavo padla lončnica in jo ubila, kar pri sodnicah povzroča strah in nelagodje. V predlogu I R 136/2017 opisuje dogodek z dne 6. 11. 2017, ko je toženka na poti v službo zmerjala sodnice in zaposlene.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Okoliščine, ki jih izpostavlja pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča pri strankah in javnosti ne morejo vzbuditi razumno utemeljenega dvoma v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča in ne predstavljajo drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP. Niso dane "same po sebi", pač pa izvirajo iz toženkinega negativnega odnosa do sodišča oziroma do konkretnih sodnic in sodnega osebja, ki je povezano z dosedanjimi sodnimi postopki. Možnost, da bi stranka s svojim ravnanjem dosegla oziroma povzročila prenos pristojnosti s po njeni oceni njej nenaklonjenega sodišča na drugo, morebiti njej bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, bi namreč pomenila t. i. kupovanje pristojnosti, ki ni sprejemljivo.

6. Če pa so v konkretni zadevi podane okoliščine, ki presegajo običajen odnos med sodnikom in stranko postopka ter bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost posamezne sodnice, bo nepristranskost treba zagotoviti v okviru izločitve po 70. členu ZPP.

7. Vrhovno sodišče je zato predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti zavrnilo.