Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep I R 126/2017 ECLI:SI:VSRS:2017:I.R.126.2017 KI-generiert

Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request citing lack of objective bias grounds under ZPP Art. 67.

Geschäftsnummer VSRS Sklep I R 126/2017
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's request to transfer jurisdiction to a different competent court. The applicant argued that the local court was biased due to unequal compensation rates for comparable properties in a separate proceeding, violating the principle of equality before the law. The court held that such allegations do not constitute 'other significant reasons' for transferring jurisdiction under Article 67 of the Code of Civil Procedure and that any procedural errors must be addressed through specific legal remedies rather than automatic jurisdictional transfer.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 67 of the Code of Civil Procedure; Article 37 of the Code of Non-Contentious Procedure: The transfer of local jurisdiction requires objective significant reasons, such as objectively justified fear of bias, and cannot be triggered merely by allegations of procedural violations or unequal treatment in related matters.

Schlagwörter

KI-generiert
transfer of jurisdiction objective bias Code of Civil Procedure equality before law procedural remedies fehlende prozessuale Bedürftigkeit nachweisbarer Rechtsnachteil Unglaubhaftigkeit der Verfolgung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 67 of the Code of Civil Procedure
Article 37 of the Code of Non-Contentious Procedure
Article 23.a of the Constitution of the Republic of Slovenia
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZNP. Predlagatelj mora torej morebitno zmotno uporabo materialno in procesnopravnih določb v zvezi z vprašanjem namembnosti in posledično vrednosti razlaščene nepremičnine uveljavljati v okviru omenjenih pravnih sredstev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pri Okrajnem sodišču na Ptuju je v teku nepravdni postopek zaradi določitve odškodnine za nepremičnino v lasti predlagatelja.

2. Predlagatelj je z vlogo z dne 21. 9. 2017 predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da so podani tehtni razlogi, da se postopek ne vodi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem. Zaradi visoke vrednosti nepremičnine je mogoče pričakovati, da bo nasprotna udeleženka poskušala vplivati na lokalno sodišče glede višine odškodnine. Med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti. Dne 23. 12. 2011 je že vložil predlog za določitev odškodnine po 105. členu Zakona o urejanju prostora za isto razlaščeno nepremičnino, vendar ga je Okrajno sodišče na Ptuju s sklepom N 50/2011 z dne 16. 3. 2017 zavrglo. Pri tem je po oceni predlagatelja ravnalo pristransko, ker ni upoštevalo načela enakosti pred zakonom in ni prekinilo postopka do zaključenega postopka za določitev pravične odškodnine za sosednjo in povsem primerljivo nepremičnino ID znak 402-27/1-0 v lasti družbe G., d. o. o. Tej družbi je bila ponujena enakovredna nepremičnina po vrednosti cca 40,00 EUR/m2, medtem ko je bila predlagatelju za primerljivo zemljišče ponujena odmena v gotovini po vrednosti 9,00 EUR/m2.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23.a člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

6. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki bi vzbujale objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča predlagatelj ne zatrjuje. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZNP. Predlagatelj mora torej morebitno zmotno uporabo materialno in procesnopravnih določb v zvezi z vprašanjem namembnosti in posledično vrednosti razlaščene nepremičnine uveljavljati v okviru omenjenih pravnih sredstev. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavani zadevi ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist enega izmed udeležencev in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje, z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.