Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep II DoR 393/2016 ECLI:SI:VSRS:2017:II.DOR.393.2016 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal against court fee waiver order as it is not a final judgment.

Geschäftsnummer VSRS Sklep II DoR 393/2016
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to permit a revision against the second instance court's decision on a court fee waiver. The applicant argued that the waiver order should be final, but the court held that such procedural rulings do not conclude the main proceedings. Consequently, the court determined that a revision is legally inadmissible against this specific type of decision.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), prvi odstavek 367. člena; prvi odstavek 384. člena: A request for permission to file a revision is admissible only against judgments or rulings that legally conclude the proceedings; orders regarding court fees do not constitute final judgments and thus cannot be the subject of a revision.

Schlagwörter

KI-generiert
court fee waiver revision admissibility final judgment requirement second instance court procedural ruling fehlende Aktivlegitimation des Aktionärs fehlende Anspruchsberechtigung Rechtsvorschlag

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
367. člen Zakona o pravdnem postopku
367.a člen Zakona o pravdnem postopku
367.b člen Zakona o pravdnem postopku
člena, drugi odstavek 367.a člena in 367.b člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
377. člen Zakona o pravdnem postopku
384. člen Zakona o pravdnem postopku

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za (delno) oprostitev plačila sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sodbo zavrže.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper ta sklep je toženec vložil predlog za dopustitev revizije (prim. tretji odstavek 367. člena, drugi odstavek 367.a člena in 367.b člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo. Pod pogoji, ki jih predpisuje zakon, je dovoljena zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP), in zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Tudi predlog za dopustitev revizije je dovoljen samo zoper odločbe, zoper katere je sicer po zakonu mogoče vložiti revizijo, saj je postopek za njeno dopustitev zgolj (predhodna) faza postopka z izrednim pravnim sredstvom.

6. Toženec predlaga dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep, s katerim sodišče odloča o predlogu za (delno) oprostitev plačila sodne takse, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. 1 Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije, Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti. 2

7. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (prim. 377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona).

1 V smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je namreč postopek s sklepom pravnomočno končan, če ima odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o glavni stvari, to je tožbenem zahtevku - prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 180/2010 z dne 20. 5. 2013.

2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 265/2014 z dne 18. 9. 2014.