Appeal allowed; court quashed lower court's dismissal due to erroneous calculation of court fee payment deadline.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellate court granted the appeals and quashed the first-instance decisions that had dismissed the defendants' objections. The defendants argued they paid court fees on time, claiming the lower court incorrectly calculated the deadline and failed to warn them of consequences. The court ruled that the defendants were deemed to have paid within the deadline because the bank transfer arrived at the court's account within three working days after the deadline expired, despite the lower court's error in applying the general law instead of the specific enforcement law.
Legislator-Regeste
KI-generiertZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o sodni taksi (ZST-1); When a court fee payment is made via bank transfer to the court's account within three working days after the statutory deadline expires, the payment is deemed timely under the presumption of early payment.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožbama se ugodi in se sklepa P 56/2014-8 in P 56/2014-9, oba z dne 19.11.2014, razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Iz podatkov spisa in pritožbenih navedb izhaja, da sta toženca plačilni nalog prejela in bila v njem opozorjena na posledice nepravočasnega plačila sodne takse. Sodišče jima je postavilo daljši (15-dnevni) rok od zakonsko predpisanega (8-dnevnega), ker je napačno izhajalo iz 105.a člena ZPP namesto iz 29. člena ZIZ, ki se v tem postopku uporablja kot specialni predpis. Vendar napačni pravni pouk v obravnavani zadevi ne more biti v škodo toženim strankam.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma ugotovilo, da štejeta ugovora toženih strank z dne 21.10.2014 zoper sklep o začasni odredbi P 56/2014 z dne 13.10.2014 za umaknjena, ker toženca v postavljenem roku (do 13.11.2014) kljub opozorilom na posledice nista plačala sodne takse, ki je procesna predpostavka za obravnavo ugovora, pač pa sta to storila šele 14.11.2014. Tožencema je naložilo v plačilo takso za umik ugovora, vsakemu po 10,00 EUR (točki II obeh sklepov).
2. Zoper sklepa se z identičnimi navedbami ločeno pritožujeta oba toženca. Oba uveljavljata vse zakonsko predvidene pritožbene razloge in predlagata razveljavitev izpodbijanih sklepov. Priznavata, da sta prejela plačilni nalog z navedbo, v katerem roku, kam in v kakšni višini naj plačata sodno takso. Vendar nista bila opozorjena, kako je treba šteti rok: ali po delovnih dnevih ali po koledarskih dnevih. Menita, da sta takso plačala pravočasno. Zato se z odločitvijo sodišča ne strinjata. Ocenjujeta, da je pravna ureditev, ki sankcionira neplačilo takse z zakonsko domnevo o umikih upravnega sredstva prestroga in v nasprotju z ustavnimi pravicami do sodnega varstva, do pravnega sredstva ter enakega varstva pravic. Zaradi prava neukosti sta bila v opravičljivi zmoti glede štetja rokov. Nespremenljivo je, da zato izgubita pravno varstvo zoper začasno odredbo.
3. Pritožbi sta utemeljeni.
4. Plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v 8 dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Če ni plačana v tem roku in ni pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je vloga (ugovor) umaknjena (tretji odstavek 29.b člena ZIZ). Stranka mora biti v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse (osmi odstavek 29.b člena ZIZ).
5. Iz podatkov spisa in pritožbenih navedb izhaja, da sta toženca plačilni nalog prejela in bila v njem opozorjena na posledice nepravočasnega plačila sodne takse. Sodišče jima je postavilo daljši (15-dnevni) rok od zakonsko predpisanega (8-dnevnega), ker je napačno izhajalo iz 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namesto iz 29. člena ZIZ, ki se v tem postopku uporablja kot specialni predpis. Vendar napačni pravni pouk v obravnavani zadevi ne more biti v škodo toženim strankam.
6. Po ugotovitvah sodišča se je glede na vročeni plačilni nalog obema tožencema rok za plačilo takse iztekel 13.10.2014, plačana pa naj bi bila prepozno – en dan po izteku postavljenega roka – 14.10.2014. V sklepu sicer ni razlogov o načinu plačila sodne takse. Vendar je v spisu podatek, da je bila taksa plačana prek banke (podatki plačilnega prometa UJP net na redni št. 7 spisa). To pa pomeni, da je sodišče pri presoji pravočasnosti plačila sodne takse napačno uporabilo materialno pravo in je pritožbeno naziranje o pravočasnosti plačila sodne takse pravilno.
7. Sodišče je namreč prezrlo domnevo iz 6.b člena ZST-1, po kateri se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačila storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma iz 34.a člena tega roka, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi. Toženca sta bila na domnevo v plačilnem nalogu izrecno opozorjena (prim. sedmi odstavek plačilnih nalogov na red. št. 7).
8. Ker je sodišče prejelo plačilo sodne takse en dan po izteku roka, postavljenega v plačilnem nalogu, je podana domneva o pravočasnem plačilu. Izdana sklepa sta torej napačna in ju je pritožbeno sodišče razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljnjem postopku bo moralo upoštevati pravočasnost plačila sodne takse za oba ugovora ter slednja vsebinsko obravnavati.