Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba I Cp 543/2013 ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.543.2013 KI-generiert

Appeal dismissed; statute of limitations interrupted by enforcement application filing date, not receipt of enforcement order.

Geschäftsnummer VSL sodba I Cp 543/2013
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appeal was dismissed and the first-instance judgment confirmed, upholding the enforcement order against the defendant. The defendant argued that the statute of limitations had expired, claiming she was notified of the debt and assignment in 2006 but only received the enforcement order later. The court ruled that under Article 365 of the Obligations Act, the interruption of the limitation period depends on the filing date of the enforcement application, not the date the defendant received the enforcement order. Consequently, the three-year limitation period was validly interrupted in 2007, rendering the claim time-barred only if the application was filed after the deadline.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 365 of the Obligations Act; the interruption of the limitation period is determined by the date of filing the enforcement application, not the date of receipt of the enforcement order by the debtor.

Schlagwörter

KI-generiert
statute of limitations interruption of limitation enforcement application Obligations Act civil procedure appeal Verzugskosten Betreibungskosten Auferlegung von Verfahrenskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 365 of the Obligations Act
Article 350, paragraph 2 of the Code of Civil Procedure
Article 353 of the Code of Civil Procedure
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Za pretrganje zastaranja ni relevantno, kdaj je sama prejela sklep o izvršbi, temveč kdaj je bila tožba (oziroma izvršilni predlog) vložena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 13869/2007 z dne 21. 11. 2007 ter toženki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 92,5 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je bila o neodplačanem kreditu obveščena z dopisi in opomini ter da je bila seznanjena z odstopom terjatve tožeči stranki. Sodišče je zmotno uporabilo določila o zastaralnem roku, saj je Z. na podlagi odškodninskega zahtevka odškodnino izplačala 13. 2. 2006, toženki pa je bil predlog za izvršbo vročen 16. 1. 2012.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka na podlagi prijave zavarovalnega primera kreditodajalki toženke (B., d. d.) izplačala odškodnino v višini 7.028,34 EUR, kar je predstavljalo zapadli, a neodplačani dolg toženke do omenjene banke na dan 23. 2. 2006. Tožnica je v spis vložila številne listine, iz katerih izhaja, da je banka obveščala toženko o stanju dolga ter o zamudi pri plačilu, pa tudi o odstopu od kreditne pogodbe in predaji primera zavarovalnici. Da je bila toženka s tem seznanjena, izhaja tudi iz njenega dopisa z dne 27. 2. 2006 (listovna A30), v katerem priznava svojo obveznost in prosi za odlog plačila zaradi brezposelnosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila toženka obveščena o svoji obveznosti in o odstopu terjatve tožnici, tako temeljijo na predloženih listinskih dokazih, zato so pavšalne pritožbene navedbe, ki te zaključke grajajo, neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila o zastaranju. Zastaralni rok, ki je pričel teči 13. 2. 2006, je bil namreč pretrgan z vložitvijo predloga za izvršbo, ta pa je bil vložen 2. 11. 2007, torej dobro leto po samem izplačilu odškodnine banki ter pred iztekom triletnega zastaralnega roka. Za pretrganje zastaranja v skladu z določilom 365. člena Obligacijskega zakonika (OZ) namreč ni relevantno, kot zmotno meni toženka, kdaj je sama prejela sklep o izvršbi, temveč kdaj je bila tožba (oziroma izvršilni predlog) vložena.

Ker v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katerem bi pritožbeno sodišče pazilo v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).