Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep III Ips 1/2013 ECLI:SI:VSRS:2013:III.IPS.1.2013 KI-generiert

Appeal against second-instance dismissal is admissible; late filing due to lawyer's error is not excusable.

Geschäftsnummer Sklep III Ips 1/2013
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the revision filed by the defendant against the second-instance court's rejection of their appeal. Although the lawyer submitted the revision to the Supreme Court within the deadline, it was incorrectly routed to the wrong court and received after the deadline expired. The court held that because the lawyer, as the client's representative, made the filing error, the mistake was not attributable to the client's ignorance or obvious negligence, thus barring the late submission.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 384. odst. 3; 377. člen: A revision against a second-instance decision is always admissible, but a late filing caused by the lawyer's error without client negligence is not excusable.

Schlagwörter

KI-generiert
revision admissibility late filing consequences lawyer negligence client ignorance ZPP procedural rules Verfahrensmangel Teilklage bestrittene Forderung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
384. odstavek 3. Zakona o pravdnem postopku
367. odstavek 1. Zakona o pravdnem postopku
373. odstavek 1. Zakona o pravdnem postopku
8. odstavek 112. Zakona o pravdnem postopku
377. člen Zakona o pravdnem postopku
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, je revizija vselej dovoljena.

Odvetnik tožene stranke je revizijo naslovil na Vrhovno sodišče ter jo pri tem sodišču tudi vložil, zato očitna pomota ni podana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 26. 9. 2008 ohranilo v veljavi za znesek glavnice 2.917,86 EUR z zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.

2. Tožena stranka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila vlogo imenovano „predlog za revizijo“, ki jo Vrhovno sodišče obravnava kot revizijo.

3. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija je prepozna.

5. Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, je revizija vselej dovoljena (tretji odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Stranke jo lahko vložijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sklepa (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP). Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (prvi odstavek 373. člena ZPP).

6. Odvetnik tožene stranke je sklep Višjega sodišča v Ljubljani prejel 23. 3. 2012. Tožena stranka je po odvetniku dne 23. 4. 2012, zadnji dan roka za vložitev revizije, revizijo priporočeno poslala po pošti Vrhovnemu sodišču. To jo je dne 9. 7. 2012 odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo 10. 7. 2012, torej po izteku roka za vložitev revizije.

7. Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP se za vlogo, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Odvetnik tožene stranke je revizijo naslovil na Vrhovno sodišče ter jo pri tem sodišču tudi vložil, zato očitna pomota ni podana, revizije pa ni mogoče šteti za pravočasno vloženo.

8. Ker je revizija tožene stranke prepozna, jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.