Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba II Ips 482/2009 ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.482.2009 KI-generiert

Seizured items returned to owner pre-trial; defendant denied ownership and claims no damage for compensation.

Geschäftsnummer Sodba II Ips 482/2009
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's revision against the second-instance judgment regarding a claim for damages. The applicant alleged that police illegally returned seized items to a third party without a formal claim, causing him loss of property rights. However, the court found that the seized items were already returned to the rightful owner before the criminal proceedings concluded. Consequently, the applicant could not establish the necessary element of damage required for state compensation under the Obligations Code.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZKP 110. odst. 1; ZPP 378. člen: When seized property is returned to the rightful owner prior to the conclusion of criminal proceedings, the accused cannot claim state compensation for those items because the element of damage has not occurred.

Schlagwörter

KI-generiert
state compensation seized property damage element criminal procedure property rights right of recourse Obligations Code Verzugskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
110. odstavek 1 Zakona o kazenskem postopku
131. člen Obligacijskega zakonika
378. člen Zakona o pravdnem postopku
165. odstavek 1 Zakona o pravdnem postopku
154. odstavek 1 Zakona o pravdnem postopku

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
I Ips 199/1995
(1): Primerjaj zadevo VS RS I Ips 199/1995.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Ker je bilo ugotovljeno, da so bile zasežene stvari vrnjene oškodovancu (pravemu lastniku), torej dolžnik, ki ni izkazal svojega lastništva nad zaseženimi predmeti, ni upravičen do odškodnine zanje, saj mu škoda ni nastala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 22.909,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2005 dalje in mu povrniti odmerjene pravdne stroške. Odločilo je, da mora tožnik povrniti toženki odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ne policija ne sodišče brez ustreznega oškodovančevega premoženjskopravnega zahtevka in odločitve o njegovi utemeljenosti oškodovancu ne smeta vrniti stvari, ki so nedvomno njegove (saj se v nasprotnem primeru osumljencu kaznivega dejanja v postopku vračanja zaseženih predmetov odreka kontradiktornost in pravica do pravnega sredstva). Sicer pa je odločitev sodišč prve in druge stopnje (ter ravnanje policije) v nasprotju z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 19. 12. 1990 (ki se nanaša na zaseg in vrnitev predmetov po organih za notranje zadeve). Poudarja tudi, da so mu bile zasežene stvari (začasni ukrep) s tem, ko so jih policisti predali domnevnemu oškodovancu, de facto odvzete (trajni ukrep). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki je nanjo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V tej pravdi tožnik uveljavlja plačilo odškodnine zaradi nezakonitega ravnanja policije, ki je zasežene (mu) predmete samoiniciativno (brez oškodovančevega premoženjskopravnega zahtevka) vrnila domnevnemu oškodovancu že v predkazenskem postopku. Škodo naj bi predstavljala vrednost zaseženih predmetov.

7. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da so (s strani policije) tožniku (osumljencu) zaseženi predmeti nedvomno pripadali podjetju M. d. d. (oškodovancu), da ti predmeti niso bili potrebni kot dokaz v kazenskem postopku, in da je policija te predmete že v predkazenskem postopku vrnila navedenemu podjetju.

8. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je že zavzeto stališče, da se po določbi prvega odstavka 110. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP stvari vrnejo oškodovancu v vsaki fazi kazenskega postopka, torej tudi v predkazenskem postopku, saj bi bila nesmiselna hramba zaseženih stvari, ki niso potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, in ki nedvomno pripadajo oškodovancu(1). Ker je bilo v obravnavani zadevi ugotovljeno, da so bile zasežene stvari vrnjene oškodovancu (pravemu lastniku), torej tožnik, ki ni izkazal svojega lastništva nad zaseženimi predmeti (čeprav morda pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve v postopku vračanja zaseženih predmetov oškodovancu niso ravnale povsem pravilno), ni upravičen do odškodnine zanje, saj mu škoda (kot eden izmed kumulativno zahtevanih elementov za obstoj odškodninske odgovornosti iz 131. člena Obligacijskega zakonika) ni nastala.

9. Ostale revizijske trditve glede na že obrazloženo niso upoštevne in zato nanje ni potrebno posebej odgovarjati.

10. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrnilo in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj zadevo VS RS I Ips 199/1995.