Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep I R 191/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:I.R.191.2012 KI-generiert

Supreme Court dismisses delegation request where former employee's past employment does not prove bias.

Geschäftsnummer Sklep I R 191/2012
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to delegate jurisdiction due to a former employee's past employment at the competent court. The opposing party argued that her two-year tenure as a trainee and professional assistant created a reasonable doubt about the judge's impartiality. The court held that mere past employment does not automatically raise doubts about impartiality, as the institution of recusal is the primary remedy for subjective bias.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen; Zakon o sodniški službi 2. člen: Past employment of a party at the competent court does not constitute a weighty reason for delegating jurisdiction, as impartiality is presumed and recusal is the proper mechanism to address subjective bias.

Schlagwörter

KI-generiert
delegation of jurisdiction impartiality presumption former employee bias recusal institution weighty reasons competent court subjective impartiality Erschliessungspflicht

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
67. člen Zakona o pravdnem postopku
2. člen Zakona o sodniški službi
Sicer pa morajo sodniki vedno ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi), sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Zgolj dejstvo, da je bila druga dolžnica pred časom za dve leti zaposlena na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem, prav tako ne dejstvo, da je bila sodnica, ki konkretno zadevo obravnava, njena mentorica v času pripravništva. Zagotovitvi subjektivne nepristranskosti je v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika, česar druga dolžnica ni predlagala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upnik je vložil predlog za izvršbo pri Okrajnem sodišču v Domžalah kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču za dovolitev in opravo izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.

2. Druga dolžnica je vložila predlog za delegacijo pristojnosti. V njem navaja, da je bila sodnica, ki vodi konkretni postopek izvršbe, njena mentorica. Druga dolžnica je bila namreč dve leti zaposlena na Okrajnem sodišču v Domžalah, sprva kot pripravnica, nato pa kot strokovna sodelavka. Glede na poznanstvo druge dolžnice s sodnico, ostalimi sodniki in tudi strokovnimi in administrativnimi delavci pristojnega sodišča meni, da bi se lahko postavil dvom v nepristranskost vodenja postopka in odločanja v njenem primeru.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija torej predstavlja poseg v zakonska pravila o krajevni pristojnosti, zato predstavlja izjemen poseg ter terja ozko razlago pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je delegacija pristojnosti utemeljena.

5. Obravnavani primer terja presojo, ali je mogoče uvrstiti med druge tehtne razloge v pomenu določbe 67. člena ZPP okoliščino, da je bila druga tožnica zaposlena kot pripravnica in strokovna sodelavka na pristojnem okrajnem sodišču. Drug tehten razlog v pomenu navedene zakonske določbe sicer lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Vendar pa zgolj dejstvo, da je bila druga dolžnica pred časom za dve leti zaposlena na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem, prav tako ne dejstvo, da je bila sodnica, ki konkretno zadevo obravnava, njena mentorica v času pripravništva. Zagotovitvi subjektivne nepristranskosti je v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika, česar druga dolžnica ni predlagala. Sicer pa morajo sodniki vedno ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi), sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti. Nepristranskost sodnika se torej domneva in zato dvom v korektnost sojenja, ker je bila druga dolžnica nekdaj zaposlena pri sodišču, ne more biti utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tega ne predstavlja niti dejstvo, da naj bi druga dolžnica zaradi nekdanje zaposlitve poznala določene strokovne in administrativne delavce sodišča.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo zavrnilo.