Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep X Ips 135/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.135.2012 KI-generiert

Appeal against administrative court judgment dismissing administrative act is inadmissible as case remains open for re-decision.

Geschäftsnummer Sklep X Ips 135/2012
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the applicant's appeal against a first-instance judgment that had revoked an administrative decision and remanded the case for re-decision. The applicant argued for procedural violations and a temporary order, but the court held that the appeal is inadmissible because the administrative proceedings were not yet concluded. Since the first-instance judgment merely returned the case to the administrative organ for a new decision, no final determination on the applicant's rights had been made, failing the prerequisite for an appeal.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Prvi odstavek 83. člena Zakona o upravnem sporu; Upravičenost revizije je odvisna od zaključka upravnega postopka, ki ni izpolnjen, ko sodba odpravi upravni akt in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Schlagwörter

KI-generiert
administrative appeal inadmissible appeal conclusion of proceedings revocation of act remand for re-decision Zakona o upravnem sporu final decision requirement Wiederaufnahme des Asylverfahrens

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu
prvi odstavek 83. člena Zakona o upravnem sporu
3. točka drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu
drugi odstavek 84. člena Zakona o upravnem sporu
tretji in četrti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu
1. člen Zakona o upravnem sporu
prvi in tretji odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu
102. člen Zakona o upravnem sporu
89. člen Zakona o upravnem sporu
drugi odstavek 32. člena Zakona o upravnem sporu
prvi odstavek 165. člena Zakona o postopku pred sodišči
prvi odstavek 154. člena Zakona o postopku pred sodišči
prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

I. Revizija se zavrže.

II. Predlog stranke z interesom za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 23. 5. 2011 in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek ter odločilo o stroških postopka. Z navedeno odločbo je tožena stranka v obnovljenem postopku odločila, da ostane v veljavi njena odločba z dne 17. 5. 1993. V to odločbo o denacionalizaciji pa je tožena stranka vključila poravnavo, sklenjeno med vlagateljema zahteve za denacionalizacijo po upravičenki A. A. na eni strani ter B., d. d., kot zavezancem, na drugi strani, glede nepremičnine C.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da v postopku denacionalizacije upravičencu ni mogoče vrniti premoženja, ki mu ni bilo podržavljeno. Ob ugotovitvi, da je bila z obravnavano odločbo tožene stranke upravičenki vrnjena nepremičnina, ki ji ni bila podržavljena, bi moral organ v obnovljenem postopku v zvezi s to nepremičnino sprejeti drugačno odločitev.

3. Zoper navedeno sodbo je po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 stranka z interesom A. R. (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita, da je odločilo na seji in da se ni opredelilo do njene vloge. Glede sporne nepremičnine se sklicuje na sodno poravnavo, sklenjeno med njenim pravnim prednikom in Š., in navaja, da je njen pravni prednik v nadaljevanju kupil to nepremičnino ter bil na tej podlagi kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo. Predlaga izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

5. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

6. V obravnavani zadevi je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidentke ni dokončno odločeno, to pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo.

7. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1.

8. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi, odpravljena odločitev tožene stranke in je ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Takšna odločitev predstavlja že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 495/2010).

9. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Revidentka je v reviziji predlagala tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom zavrglo revidentkino revizijo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

11. Ker revidentka z revizijo ni uspela, na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.