Appeal dismissed for lack of concrete legal violations within the scope of permitted review under ZPP.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, v primeru dopuščene revizije pa tudi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Na revizijski stopnji sojenja torej ni preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, prav tako pa morajo biti vse revizijsko zatrjevane kršitve (materialnega in procesnega prava) dovolj konkretizirane in v primeru dopuščene revizije tudi skladne z obsegom dopustitve, da jih revizijsko sodišče sme preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem sojenju tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Pritrdilo je stališču, da spričo izjemne spolzkosti (zamaščenosti) cestišča ni nobeden od obeh voznikov kriv za trčenje avtomobilov na voznem pasu tožnika. Ker gre pri odgovornosti za nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, za primer objektivne odgovornosti, ki se presoja po določbah 153. člena Obligacijskega zakonika (OZ), in ker škoda izvira iz vzroka, ki je bil izven nevarnih stvari (avtomobilov pravdnih strank) in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali odvrniti, je odgovornost (obeh) pravdnih strank za nevarno stvar (njuna avtomobila) izključena; slednje velja posledično torej tudi za možnost presoje obravnavanega primera po določbah tretjega odstavka 154. člena OZ.

3. Revizijsko sodišče je s s sklepom II DoR 7/2009 z dne 27. 5. 2009 odločilo o tožnikovem predlogu za dopustitev revizije in tožnikovo revizijo dopustilo glede vprašanja možnosti uporabe določb 153. člena OZ za presojo odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil v primeru, ko ni kriv nobeden od obeh imetnikov (tretji odstavek 154. člena OZ).

Navedbe revidenta

4. Tožnik je zoper pritožbeno sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo vložil pravočasno revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje, podredno, naj jo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi. V njej navaja, da je pritožbeno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo in zaključilo, da v konkretni zadevi uporaba 153. člena OZ ni izključena. Nadaljuje s ponavljanjem ugotovljenega dejanskega stanja in s sklicevanjem na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 470/1993 z dne 14. 7. 1994 zaključi, da bi morali nižji sodišči ugotoviti obstoj toženčeve krivde pri nastanku prometne nesreče. Meni, da je zato podana zmotna uporaba 153. in 154. člena OZ.

5. Revizija je bila vročena nasprotni stranki (prvi odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, v primeru dopuščene revizije pa tudi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (prvi in drugi odstavek 371. člena ZPP). Na revizijski stopnji sojenja torej ni preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, prav tako pa morajo biti vse revizijsko zatrjevane kršitve (materialnega in procesnega prava) dovolj konkretizirane in v primeru dopuščene revizije tudi skladne z obsegom dopustitve, da jih revizijsko sodišče sme preizkusiti.

8. V konkretni zadevi revizijsko sodišče ugotavlja, da revident v povezavi z vprašanjem, glede katerega je bila revizija dopuščena, ni uspel navesti dovolj konkretiziranih kršitev, ki bi omogočale preizkus izpodbijane sodbe. Nižjima sodiščema sicer očita zmotno uporabo materialnega prava (153. in 154. člena OZ), vendar jo konkretizira le s trditvami o toženčevi krivdi oziroma s trditvami, ki so zunaj okvira, glede katerega je bila revizija dopuščena. Gre za primer, ko bi lahko vsak poskus reševanja „dopuščenega vprašanja“ revizijo napolnil z vsebino, ki je nima, in pomenil revizijski preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti. Ker tožnikova revizija ne ustreza zahtevam iz 371. člena ZPP, jo je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.